»Projekt Gracilis (Green Answers Climate Change) – Ozelenjevanje kot odgovor na klimatske spremembe širi zavest o pomenu ozelenjevanja urbanih središč z zelenimi strehami, zelenimi stenami in drugimi možnostmi ozelenjevanja ter predstavlja praktične rešitve na tem področju,« pojasnjuje dr. Lucija Kolar iz podjetja Complementarium, ena od dveh delovnih mentorjev, pod okriljem katerih je sedem študentov s treh fakultet iskalo in predstavilo rešitve ozelenjevanja. Poleg nje je študente pri njihovem raziskovalnem delu usmerjal še dr. Daniel Vladušič.

Del skupine je prejel izziv ustvariti inovativne aplikacije, ki bi bile zanimive za potrošnike in prijazne do okolja. Študentje so se odločili za izdelavo zelenih korit, zelene kosmate kocke in zelene zavese – našteto je bilo ključno pri njihovi misiji – ozelenjevanje kot odgovor na klimatske spremembe.

Zelena korita iz lesa

Za izdelavo lesenih korit so so odločili, ker so naravi bolj prijazna od plastičnih ali betonskih. Iz hrastovega lesa so izdolbli dve koriti in podstavke ter vanju zasadili sadike dišavnic. Zemlji so pred tem dodali še zelene kosmiče iz mineralnih vlaken, brez dodatkov in veziv, ki povečujejo sposobnost zadrževanja vode. »Korita so namenjena ljubiteljem rastlin, ki želijo biti čim bolj ekološki in trajnostni ter imajo smisel za estetiko. Krasijo lahko tudi vhode večjih institucij, saj jih je mogoče izdelati v večjih dimenzijah,« pravijo študenti.

Zelena »kosmata« kocka in zelena zavesa

Ko so iskali rešitev za ozelenitev stropov in steklenih površin, so se odločili za izdelavo zelene »kosmate« kocke in zelene zavese. Izdelava kocke se je začela z lesenim okvirjem, ki so ga združili z vijaki in veznimi ploščicami, konstrukcijo so v kotih dodatno okrepili z mozniki in kvadratnimi palicami. Spodnji del so prekrili s fino kovinsko mrežo, ki zadržuje zemljo in prek katere rastejo rastline. Notranjost so opremili še z geotekstilom.

V mrežo so naredili devet lukenj in skoznje z notranje strani nasadili rastline. Prek njih so posuli mešanico zemlje in mineralnih kosmičev, čezenj pa postavili dve plasti mineralne volne. »Namen kosmate kocke je sicer zgolj dekorativen, vendar hkrati pozitivno vpliva na mikroklimo in človekovo počutje. Čisti, hladi in vlaži zrak, s čimer žive zelene površine blagodejno vplivajo na človeško počutje,« pravijo študentje.

Izdelave zelene zavese so se lotili tako, da so v geotekstil vstavili perforirano cev, ki je bila ovita v en sloj mineralne volne. Okoli cevi so nanesli enakomeren sloj mešanice zemlje in mineralnih kosmičev ter vse skupaj zavili v »kačo«. Slojev geotekstila je bilo zaradi stabilnosti konstrukcije več. Na »kačo« so z žico pritrdili še kovinske obročke, ki služijo obešanju zavese na leseno palico. Na spodnji strani »kače« so enakomerno razporejene luknje, skozi katere so vstavljeni obrezani koreninski sistemi rastlin. »Zelena zavesa senči in hladi prostor, poleg tega ima še druge pozitivne vrednosti, kot so čiščenje zraka, estetski videz, blagodejni vpliv na človeka,« naštevajo študentje in dodajajo, da je bil največji izziv izbira pravih rastlin ter njihova prilagojenost na rast navpično navzdol.

Ekipa Gracilis je svoja prizadevanja na področju ozaveščanja o pomenu ozelenjevanja delila na različnih dogodkih, ki so vključevali predstavitev njihovih idej in izdelkov, poleg naštetih še dva pilotna modela zelenih streh, ki sta nastala na podlagi raziskovalnega dela ene izmed študentk. Dogodke, na katere so privabili študente, akademike, predstavnike občin, lokalnih skupnosti, strokovnjake s področja krajinske arhitekture, hortikulture ipd, so popestrila predavanja strokovnjakov, ki so med drugim predstavili tehnologijo in izdelke za ozelenjevanje streh ter pravne omejitve glede postavitve zelenih streh pri nas in v svetu. Ekipa Gracilis pa je na podlagi svojega raziskovalnega in praktičnega dela projektno znanje prenesla tudi v poslovni model.

Skupino Gracilis sestavlja skupina sedmih študentov: Betty Salobir, Franciska Ladan, Jani Pagon in Tom Kirič z Visoke šole za varstvo okolja Velenje, Matic Verbič in Denej Kranjc z ljubljanske Visoke šole za poslovne vede ter Urban Marolt z ljubljanske pravne fakultete. Vsi se strinjajo, da je ozelenjevanje stavb in drugih površin v urbanih središčih učinkovita in razmeroma poceni rešitev za blažitev posledic podnebnih sprememb. Z željo spodbuditi ozelenjevanje so se tudi pridružili projektu, ki ga sofinancirata ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada iz projektnih klicev »Po kreativni poti do znanja«. Tovrstni projekti so po njihovih besedah dobra odskočnica za študente, preden vstopijo na trg delovne sile, glede na to, da vedno sodelujejo tudi partnerji iz gospodarstva, pa imajo študenti možnost spoznavanja bodočih potencialnih delodajalcev.

Več informacij o izzivu, s katerim so se spopadli študenti, najdete na spletni strani projekta.