Dviganje in spuščanje garažnih vrat ali samodejno zapiranje vratnih kril je lahko nevarno. Nevarnost lahko denimo preži na uporabnika zaradi nezaščitene jeklene vrvi, ki jih pomika, ali na pregibih med lamelami sekcijskih vrat. Po predpisih, ki veljajo od leta 2005, morajo proizvajalci garažna vrata opremiti z zaščito pred ukleščenjem prstov, stransko zaščito pred poseganjem z roko, mehanizem, ki varuje pred nenadnim padcem vratnega krila, predvsem pa izključni mehanizem, ki jih ob morebitni oviri samodejno ustavi. Dodatno varnost zagotavljajo tipala v višini nog, zaradi katerih se ob prehodu zapiranje ustavi.

Od štirinajst centimetrov na sekundo

Klasična dvokrilna vrata so že preteklost. Večina se bo odločila za takšna s samodejnim odpiranjem, kar se bo zagotovo obrestovalo v slabem vremenu; odpiramo jih lahko z daljinskim upravljalnikom ali stikalom v garaži. Če se sistem pokvari ali če denimo zmanjka električnega toka, pa mora biti omogočeno tudi ročno upravljanje.

Izbira dvižnega mehanizma in pogona za garažna vrata je odvisna od velikosti vrat in pogostosti odpiranja. Kot pravi Nina Dornik iz podjetja Matjaž, so na voljo motorni pogoni z daljinskim odpiranjem, ki so priklopljeni na električno napetost, pogoni na akumulatorsko napajanje, pogoni na akumulatorsko napajanje, pri čemer se akumulator polni iz sončnih celic, pogoni za skupinske garaže, pa tudi pogoni za dvoriščna krilna ali drsna vrata. »Med seboj se razlikujejo predvsem po moči, elektronskih karticah in hitrosti pogona. Hitrost odpiranja vrat je lahko denimo 22 centimetrov na sekundo ali pa samo 14 centimetrov na sekundo,« razlaga Dornikova. Vgradnja pogona z daljinskim upravljanjem je po njenih besedah najpreprostejša ob montaži vrat; večinoma se kupci odločajo za to možnost. »Motorni pogon je mogoče kupiti in vgraditi tudi pozneje, predvsem ko je treba garažo v novogradni zapreti, lastnik pa se v hišo še ne namerava vseliti.«

Z motornim pogonom na daljinsko upravljanje in z drugimi dodatki, ki nam še olajšajo njihovo upravljanje, lahko torej garažna vrata opremimo takoj ali naknadno. Vsi motorni pogoni imajo sistem za samodejno zapahnitev vrat, ki deluje tudi ob izpadu električnega toka. Z motornim pogonom lahko opremimo tudi garažna vrata, do katerih nimamo napeljane električne energije – v tem primeru pač izberemo akumulatorskega.

Lahko se odločimo za sistem dvižnih garažnih vrat z integriranim pogonom, pri katerem so vrata in pogon že tovarniško vgrajeni skupaj (pri klasičnih dvižnih vratih je pogon na nosilcu na stropu). V tem primeru, ki je dobra rešitev za garaže z nizko preklado ali zelo visokim stropom, ne potrebujemo dodatnega prostora za montažo pogona na stropu, izognemo pa se tudi stroškom, ki bi jih imeli z njegovo poznejšo montažo.

V podjetju LTG Lukas opozarjajo še na eno lastnost, ki ni tako nepomembna pri izbiri pogona: tiho delovanje. »Tehnično in oblikovno sodoben motorni pogon omogoča tiho delovanje. Pomembno je tudi mehko odpiranje vrat, kar zagotavlja denimo mehanizem, ki deluje z dvostopenjsko hitrostjo.«

Navzgor ali vstran

Danes so najpogostejša izbira enojna garažna vrata, ki se odpirajo navzgor ali vstran. Način odpiranja je odvisen tudi od prostora, ki ga imamo na voljo. Odpiranje navzgor, denimo, »zniža« strop, še zlasti če so vrata v enem kosu. Odpiranje vstran pa zoži manevrski prostor v garaži, a po drugi strani omogoči preprost osebni prehod skozi le delno odprta vrata. Vrata s stranskim odpiranjem so običajno sekcijska, kar pomeni, da so sestavljena iz več delov, tako da se lahko zgibajo, dvižna pa so lahko tudi klasična, torej iz enega kosa. Njihova slaba stran je, da mora biti denimo avtomobil med odpiranjem in zapiranjem zunaj od vrat odmaknjen vsaj pol metra.

Na voljo so različni tipi in izvedbe vrat. Za obnovo montažnih ali vrstnih garaž so zelo primerna klasična dvižna vrata v enem kosu, ki se dvigajo pod strop na vzmet in s škarjastim mehanizmom. Vgradimo jih lahko v odprtino za vrata ali za njo. Ker se odpirajo navzven, niso primerna za garaže, ki stojijo tik ob cesti.

Z avtomobilom pa se bomo brez težav pripeljali čisto do garaže, če izberemo sekcijska garažna vrata, ki se odpirajo navpično navzgor. Takšna namreč ne zavzemajo dodatnega prostora pri odpiranju oziroma zapiranju. Sestavljena so iz širokih lamel, ki se pri odpiranju v ostrem loku »lomijo« pod strop, zato v tem delu na stropu ne sme biti ničesar (denimo luči). Kar zadeva varnost, imamo več možnosti za nadgradnjo, denimo nadometno stikalo, kodo, tehnično varovalo, ključavnico z varnostnim cilindričnim vložkom in podobno. Sekcijska vrata so po zagotovilu proizvajalcev dobro toplotno in zvočno izolirana; izolirane so posamezne lamele in tesnila, vgrajena v podboje, dodatno izolacijo zagotavljajo še tesnila med posameznimi sekcijami in talno tesnilo.

Zanimiva je izvedba sekcijskih vrat z osebnim prehodom, ki ima samo deset milimetrov praga. Če torej ne želimo odpirati celih vrat, lahko odpremo samo vrata za osebni prehod. Ta kombinacija je še zlasti priporočljiva, če nimamo prostora za stranska vrata.

Varnost je na prvem mestu

Varnost je vsekakor na prvem mestu, ko se odločamo za nakup garažnih vrat. Če govorimo o varnosti za uporabnika, morajo biti posamezne sekcije, tečaji in kotni podboj garažnih vrat konstruirani tako, da preprečijo priprtje prstov pri odpiranju in zapiranju. Varnostna izklopna avtomatika ustavi vrata takoj, ko se pod njimi znajde ovira. Varovalo, ki preprečuje strganje vzmeti, je na obeh straneh vgrajeno v gred torzijske vzmeti in preprečuje padec vrat, če bi vzmet počila. Izvedbe garažnih vrat z nateznimi vzmetmi pa imajo varnostni trikratni paket trojnih vzmeti z dvema poteznima vrvema.

Ker pa so garažna vrata najširši vhod v hišo, ne smemo pozabiti na varnost pred vlomilci. Kot pravi Melita Lipovec iz Arconta, so garažna vrata lahko serijsko opremljena s specialno ključavnico in varnostnim cilindričnim vložkom. Vlomilcem bodo delo otežili dodatni varnostni mehanizmi v obliki drogov, s katerimi zapahnemo že zaprta vrata.

Mehanizem za zapahnitev vrat je lahko po besedah Nine Dornik nameščen v samem vodilu pogona: »Ko se vrata zaprejo, se hkrati zapahnejo, kar je učinkovita zaščita pred nasilnim dvigovanjem. Takšna samodejna zapahnitev deluje mehansko in zato opravlja svojo funkcijo tudi takrat, ko zmanjka električne energije.«

Materialov in njihovih kombinacij za garažna vrata je veliko. Kot pravijo v podjetju LTG Lukas, so denimo garažna vrata iz pocinkane pločevine v imitaciji lesa polnjena s poliuretansko maso, debelo štiri centimetre, kar pomeni dobro toplotno izolacijo in tesnjenje, dvoslojno prašno barvanje na osnovno pocinkano pločevino pa zagotavlja dolgo življenjsko dobo. V osnovi neizolirana vrata je mogoče tudi naknadno izolirati s posebnimi poliuretanskimi ploščami, kar je zlasti priporočljivo, če je garaža del hiše in bi radi zmanjšali toplotne izgube. Da bi v garažo prišlo čim več svetlobe, je mogoče vanje vgraditi tudi okna.

Tisti, ki prisegajo na les, se bodo odločili za lesena vrata. Lesena sekcijska vrata so sicer že v osnovi dvojno impregnirana in zaščitena pred škodljivci in plesnijo, polnilo pa je iz masivnega lesa (nordijska smreka ali kanadski iglavec), vendar jih bo treba pozneje vzdrževati. Temu se izognemo z izbiro garažnih vrat iz pocinkane pločevine, ki so zaradi premaza videti kot iz lesa.

Prednosti, ki jih ponuja vroče cinkana pločevina, je po besedah Nine Dornik precej: »Takšna vrata ne potrebujejo vzdrževanja, so obstojna proti rjavenju, preprosta za čiščenje, mogoče jih je prebarvati ... Če jih želimo v imitaciji lesa, je na voljo plastičen folijski premaz na zunanji strani kovinskih lamel z vtisnjenim brazgotinastim vzorcem, ki je odporen proti ultravijoličnim žarkom.«

Delo in dom, 18. julij 2007