Dimnikar s čiščenjem vseh vrst dimnikov, kurilnih naprav in centralnih kurišč izvaja ukrepe za varnost pred požari. Delo poteka na terenu, v zaprtih prostorih ali zunaj na prostem. Po podatkih Obrtne zbornice Slovenije sekcija dimnikarjev šteje nekaj več kot sto članov in je tako najmanjša zbornična sekcija.

Bojan Brenčič je v družini predstavnik že druge generacije dimnikarjev, saj je ta poklic opravljal že njegov oče. Veselilo bi ga, če bi se za ta poklic odločil tudi kateri njegovih otrok. Dimnikarstvo je spoznal in ga vzljubil že kot fant, ko je obiskoval očeta v podjetju in z njim hodil po kotlovnicah ter včasih sam preskusil kakšno opravilo. Odločil se je za vpis na Srednjo gradbeno šolo v Mariboru, kjer poteka redno izobraževanje za poklic dimnikarja. Najprej se je odločil za druge tehnične smeri in se šele pozneje prekvalificiral za poklic dimnikarja. Srednje poklicno izobraževanje za dimnikarja traja tri leta. Dijaki se v tem času seznanijo z različnimi teoretičnimi in praktičnimi znanji. Sogovornik poudarja, da samo del izobraževanja poteka v izobraževalni ustanovi – po njegovih besedah je namreč zelo pomemben tudi čas, ki ga učenci preživijo v obratovalnicah pri mojstrih, kjer poteka praktičen pouk. »Vsak učenec ima mentorja dimnikarja, ki prenaša nanj svoje strokovno znanje in izkušnje. Pri praktičnem pouku se najprej naučijo pravilno uporabljati orodje, pozneje pa dobivajo učne izkušinje pri čiščenju dimnikov in kurilnih naprav,« pojasni.

Po nekaj letih delovnih izkušenj se lahko odločijo za potrditev svojega znanja z mojstrskim izpitom. Trenutno je po podatkih Obrtne zbornice v Sloveniji 40 dimnikarjev z mojstrskim nazivom in 19 kandidatov za opravljanje izpita. Za takšno nadgradnjo se je odločil tudi naš sogovornik, ki je leta 2003 uspešno pridobil mojstrski naziv. Izpit, ki ga kandidati opravljajo pred izpitnim odborom, je sestavljen iz štirih delov. »Najzahtevnejši je bil praktični del izpita,« obuja spomine mojster.

Pravi, da je dimnikarjevo delo čiščenje in pregledovanje naprav, merjenje emisij, zelo pomembno pa je tudi natančno poznavanje vseh tehničnih predpisov s tega področja. »Dimnikarjstvo se je od svojih začetkov veliko spremenilo, naša naloga ni samo ometanje, ampak tudi skrb za okolje in varčevanje z energijo.« Bojan Brenčič poudari, da dimnikarji še vedno uporabljajo tradicionalno orodje, kot je ročno omelo, na drugi strani pa predvsem za pregled emisij uporabljajo sodobnejše pripomočke. Pojasni, da se mojstrovo delo precej razlikuje od dimnikarjevega: »Kot mojster moram pripraviti delo, orodje, nadzorovati opravljeno delo in opravljati prve in izredne preglede kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav, svetovati uporabnikom, projektantom in inštalaterjem, ki pri vgradnji in projektiranju naprav naletijo na težave.«

Dimnikarjev je premalo

»V Sloveniji dimnikarjev prav primanjkuje in potreba po njih je in bo. Kljub veliki brezposelnosti pa se ljudje ne odločajo za prekvalifikacijo in zaposlitev v tem poklicu,« sogovornik oriše položaj pri nas. Pri mladih opaža, da jih ta poklic ne zanima, čeprav bi jih v dimnikarstvu po končani šoli čakala zanesljiva zaposlitev. Meni, da na take razmere delno vpliva odnos ljudi, ki svojim kurilnim napravam posvečajo premalo pozornosti, zato v primerjavi s preteklostjo dimnikarjevo delo ni več deležno tolikšnega spoštovanja. V Avstriji je po njegovih besedah poklic dimnikarja zelo spoštovan, kar se ugotavlja tudi pri rednem izobraževanju, pri nas pa sta v poklicno šolo dimnikarstva vpisana le po en ali dva učenca. Sam se zaveda, da se bo poklic ohranil tudi v prihodnosti in se bo razvijal predvsem v zvezi z varstvom okolja. Zato sodeluje pri predstavitvah poklica na sejmih, a meni, da bi ga morali začeti intenzivno predstavljati tudi v šolah. Sam je kot mojster izobrazil že več kot 10 dimnikarjev in tudi v šolskem letu 2013/2014 ima vpisanega učenca v prvi letnik gradbene šole v Mariboru.

»To je poklic, s katerim sem odrasel in ga spoštujem, a kot vsak poklic ima pozitivne in negativne plati,« pravi Bojan Brenčič. Ugotavlja, da je zaradi stresnega življenja vse težje delati z ljudmi; ti po njegovih besedah postajajo čedalje bolj redkobesedni in brez nasmeha na obrazu. Zato meni, da so pomembne lastnosti dimnikarja iznajdljivost in dobre komunikacijske sposobnosti.

Še je čas, da tudi vi glasujete za mojstra, ki vam je ostal v spominu, ker je svoje delo opravil dobro in hitro, in bi ga brez pomisleka priporočili svojim prijateljem in znancem. Z oddano glasovnico se potegujete tudi za bogate nagrade.