Kakor je po srečanju povedal minister za kmetijstvo Dejan Židan, je bil namen sestanka opredeliti najbolj nujne ukrepe za letos in prihodnja leta, tako operativne kot sistemske, pri čemer so predstavniki gospodarstva, obrti ter lesnega in žagarskega sektorja pojasnili tudi, kaj pričakujejo od načrtovanega državnega gozdarskega podjetja: »Poudarili so zlasti, da za svoj razvoj potrebujejo konstantno dobavo lesa. Zavedajo se, da mora ta potekati po konkurenčnih pogojih medsebojnega poslovanja, torej tržnih, vendar je nujno, da imajo garancijo količin. To pa je ravno to, kar bo lahko država zagotavljala prek državnega gozdarskega podjetja.«

Državni gozd v Sloveniji sicer po ministrovih besedah predstavlja le 20 odstotkov celotnega gozda, zato mora dobri urejenosti slediti tudi gozd v zasebni lasti. Ob tem je zavrnil strah koncesionarjev ob bližajočem se izteku koncesijskih pogodb. Kot je zagotovil, bo državno gozdarsko podjetje najelo domače izvajalce: »Tržno delo bo na voljo. Strah na tem področju je odveč.«

Predstavniki GZS so na sestanku predstavili tudi rezultate najboljših 20 lesarskih podjetjih. Kakor je dejal minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, imajo v Sloveniji tudi podjetja, ki so konkurenčna v evropskem merilu ali celo boljša od evropskega povprečja in so gonilo razvoja. Veseli ga, da ne govorimo več samo o slabih podjetjih, ki jih poskušamo reševati, ampak govorimo tudi o dobrih podjetjih in o tem, kaj narediti, da bodo tudi druga podjetja postala podobna dobrim, dobra pa se bodo lahko še naprej razvijala.

Na gospodarskem ministrstvu nameravajo ustanoviti direktorat za les, to novost pa po Počivalškovih besedah na sestanku prisotni lesarji izjemno pozitivno sprejeli in podprli. Vsi so se strinjali, da je treba začeti prenovo akcijskega načrta gozd–les in napovedali ponovno obuditev strokovne skupine obeh ministrstev za gozd in les. »Verjamem, da bomo imeli znova možganski trust, ki bo na voljo obema ministroma in s pomočjo katerega bomo lažje načrtovali nekatere nujne ukrepe,« je dejal Židan.

Ni namreč dovolj, da gozd varujemo in da na tem področju potekajo nekatere aktivnosti, največ dodane vrednosti, največ prihodkov in največ zaposlenih je v nadaljnjih korakih, torej v lesni in žagarski industriji, so poudarili na srečanju. Židana veselijo tudi pobude za vzpostavljanje lesnih centrov po regijah. Nekatere lahko prek programa razvoja podeželja financira tudi kmetijsko ministrstvo, predvsem manjše obrtniške. V marsikateri regiji so se pojavile tudi pobude o gradnji večjih lesnih centrov, a ker gre v tem primeru za večje tovarne, ti projekti po Židanovih besedah spadajo pod gospodarsko ministrstvo.