Osnutka omenjenih zakonov sta po mnenju IZS vsebinsko nesprejemljiva in posledično neprimerna za nadaljnjo obravnavo, po drugi strani pa na zbornici pozdravljajo in podpirajo prizadevanja na področju urejanja in načrtovanja prostora, ki jih resorno ministrstvo predlaga v osnutku zakona o urejanju prostora (ZUREP 2): »Menimo, da je predlog zakona korak v pravo smer. Sicer potrebuje precej vsebinskih popravkov, a je vseeno dovolj dobra podlaga za izboljšanje stanja na področju urejanja prostora.«

Kaj je najbolj spornega pri osnutku gradbenega zakona? Po besedah predsednika IZS Črtomirja Remca so najbolj sporne neprimerne in povečini nepreverjene rešitve: »Pomemben korak naprej je predviden na področju sistematičnega evidentiranja objektov, medtem ko v osnutku predlagane rešitve niso ustrezne, ko gre za področje stabilnosti, varnosti objektov, uporabo in skladnosto objektov s prostorskimi akti. Pri novi funkciji, ki ki jo vpeljuje predlagani zakon – vodja gradnje, pa obstaja večkratni konflikt interesov, zato je dvom o brezpogojnem zagotavljanju varnosti objektov upravičen.«

Pristojno ministrstvo pri pripravi sprememb zakonodaje ni prilagodilo postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja (poimenovan ZGOdba) vsem vrstam objektov, zato v osnutku gradbenega zakona predlagane rešitve niso primerne oziroma niso izvedljive v praksi, opozarja generalna sekretarka IZS Barbara Škraba Flis: »Predlagane rešitve so primerne za enostanovanjske hiše in manj zahtevne objekte, za katere pridobivanje gradbenega dovoljenja že zdaj praviloma ni problematično. Rešitve, predlagane za infrastrukturne objekte, pa po naši oceni podaljšujejo čas in po nepotrebnem višajo stroške naložbe, ki so praviloma financirane iz javnih in evropskih sredstev. Tovrstnih gradbenih dovoljenj je v naši državi izdanih razmeroma malo, a moramo upoštevati, da investicijska vrednost teh objektov predstavlja večinski del v strukturi denarja za investicije.«

Na zbornici so še prepričani, da so predlog zakona vsebuje najslabše rešitve za objekte z vplivi na okolje. »Osnutek namreč zgolj na deklarativni ravni integrira postopke okoljske sprejemljivosti objektov v postopke dovoljevanja gradnje, medtem ko ne spreminja njihovih pravil, določenih z zakonom o varstvu okolja, ne združuje izdelave projektne dokumentacije in posledično ne zmanjšuje stroškov naložbe. Za izboljšanje stanja so zato nujne tudi spremembe okoljske zakonodaje,« pojasnjuje Barbara Škraba Flis.

Gradbeni zakon v sedanji obliki v celoti spreminja tudi sistem udeležencev v postopkih, postopke dovoljevanja in izdelave projektne dokumentacije, ki so nedodelani in ponekod nerazumljivi. Neenakovredno obravnava projektiranje in gradnjo, tako vsebinsko kot z vidika udeležencev, nedodelane in nepreverjene rešitve pa bodo po nepotrebnem povzročile težave v praksi, poudarjajo na zbornici, kjer sicer podpirajo zmanjšanje obsega projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, pod pogojem, da je vse prilagojeno  gradbeno-tehnični in okoljski zahtevnosti objekta.

Inženirska zbornica Slovenije je o svojem stališču že seznanila ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen, predsednik zbornice Črtomir Remec pa pri tem poudarja, da se je zbornica v postopke priprave zakonov pripravljena ponovno vključiti le, če na strani ministrstva obstaja pripravljenost za pravičnejšo obravnavo pooblaščenih inženirjev in upoštevanje njihovih mnenj.