Črtomir Remec je na regijskem srečanju IZS v Celju včeraj poudaril, da je zbornica v prenovo gradbene zakonodaje v zadnjih dveh letih vložila veliko truda: »Aktivnosti smo začeli že pred zadnjimi državnozborskimi volitvami. Nekaj naših zahtev je bilo vključenih v koalicijsko pogodbo, tri četrtine naših pogajalskih izhodišč pa je bilo uresničenih tudi v predlogu nove gradbene zakonodaje. Po novem pa bomo lahko v zbornici vplivali tudi na kakovost dela naših članov – do zdaj smo namreč lahko zgolj izdajali pooblastila za delo, hkrati pa nismo mogli ničesar narediti glede tistih, ki so delali slabo in povzročali škodo vsem članom zbornice.«

Po besedah Barbare Škraba Flis, generalne sekretarke IZS, ki je tudi aktivno sodelovala na usklajevanjih v okviru delovne skupine ministrstva za okolje in prostor, so na zbornici od gradbenega zakona pričakovali precej več, kot je prinesla zadnja različica: »Ideja je bila, da bi bila projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja čim manjša in da bi moral investitor izdelati zelo malo dokumentacije, ta pa naj bi predstavljala le utemeljitev posega v prostor. Ministrstvo, ki je sprva podpiralo to idejo, je na koncu odstopilo od nje. Kar zadeva projektno dokumentacijo, torej ostajamo na ravni obstoječih rešitev.«

Enoten obrazec za zahtevo za gradbeno dovoljenje

Pomembna novost je enoten obrazec za zahtevo za gradbeno dovoljenje, ki bo enak za vse upravne enote in tudi za okoljsko ministrstvo, če bo šlo za državni objekt. Zakon prinaša tudi tri vrste legalizacij objektov, ena izmed njih je dovoljenje za objekte daljšega obstoja. »Vsak objekt, ki bo na nekem mestu stal 20 let v približno enaki obliki, lastniku pa bo to uspelo dokazati in bo predložil dokazilo o plačilu komunalnega prispevka, bo mogoče na nek način legalizirati. Edini pogoj je, da ga inšpektor še ni prepoznal za nevarnega. Na IZS se s takšno rešitvijo nismo strinjali, saj za te objekte ne moremo z gotovostjo trditi, ali so varni ali ne. Lahko so nevarni, tudi če inšpektor tega še ni ugotovil, in se podrejo že jutri,« je opozorila Škraba Flisova.

Predstavnikom IZS je v pogajanjih s pristojnim ministrstvom uspelo ustaviti namero, da bi takšnim objektom podelili gradbeno in uporabno dovoljenje. Sprejet je bil predlog IZS, da bodo omenjeni objekti po novem obravnavani kot objekti daljšega obstoja, kot takim pa se jim bo naredil poseben zaznamek v zemljiški knjigi in v katastru stavb.

Glede rešitev v predlogu zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti je dejala, da jih na IZS ocenjujejo kot napredek: »Menimo, da bomo lahko z njimi dosegli višjo kakovost v stroki, njen razvoj in ureditev razmer na trgu. Po novem bomo imeli pooblaščene inženirje, pooblaščene arhitekte in pooblaščene krajinske arhitekte, medtem ko se geodeti uvrščajo med pooblaščene inženirje.«

Poslanci so sicer včeraj, ko je v državnem zboru potekala prva obravnava obeh zakonov, pozdravili predvidene novosti, med drugim, da bodo lahko investitorji na upravnih enotah dobili predodločbo glede skladnosti s prostorskimi akti in drugimi predpisi, ki bo v nadaljnjem postopku zavezujoča, da bo gradbeno dovoljenje mogoče pridobiti na podlagi formalno manj obsežne dokumentacije in da ga bo mogoče pridobiti tudi v skrajšanem postopku, če bo investitor predložil vsa potrebna mnenja. Po novem predvidoma ne bo več treba pridobiti gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov in za začasne objekte.

Gradnja se bo zaključila z uporabnim dovoljenjem

Gradnja, za katero je potrebno gradbeno dovoljenje, se bo zaključila z uporabnim dovoljenjem. To bo sicer pri vseh objektih, razen pri zahtevnih objektih in tistih z vplivi na okolje, mogoče nadomestiti z izjavami projektanta, vodje gradnje in izvajalca, da objekt izpolnjuje vse predpisane zahteve in da je evidentiran.

Strinjali so se tudi z namero o okrepitvi nadzora. Več možnosti za učinkovit nadzor naj bi dala uvedba obveznosti prijave začetka gradnje, pri kateri bo treba predložiti projekt za izvedbo ter o začetku del seznaniti inšpekcijo in upravne organe, poleg tega naj bi bila zagotovljena večja aktivnost nadzornika gradnje.

Predlog, da bosta za gradnje, pri katerih je potrebno tudi okoljevarstveno soglasje, po novem postopka izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja integrirana v en postopek, je naletel na večinsko odobravanje. Poslanci so pozdravili tudi predvideno možnost legalizacije neproblematičnih nedovoljenih gradenj (pridobitev dovoljenja za objekt daljšega obstoja), mlajše objekte pa bo mogoče v petih letih legalizirati po postopkih, ki so veljali v času gradnje.

Glede predloga zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih so poslanci med drugim opozorili na morebitno nelojalno konkurenco, saj bo v Sloveniji pogoj za regulirane poklice izobrazba druge bolonjske stopnje, medtem ko je v nekaterih državah, katerih podjetja konkurirajo na slovenskem trgu, zahtevana stopnjo nižja izobrazba. Menili so tudi, da so krajinski arhitekti potisnjeni na stranski tir.

Tudi prostorska zakonodaja z nekaj dobrimi rešitvami

V nadaljnji postopek v državnem zboru gresta torej dva od treh zakonov v paketu prenove prenove gradbene in prostorske zakonodaje. Tretji, predlog novega zakona o urejanju prostora, bo prišel na vrsto na eni od prihodnjih sej.

Predlog tega zakona po mnenju Matjaža Grilca, vodje projektne skupine za prostor IZS in predstavnika zbornice v pogovorih z okoljskim ministrstvom, vključuje nekaj dobrih rešitev: »Daleč največji napredek zakona je, da je bilo prvič dodano poglavje o zemljiški politiki in ukrepih zemljiške politike, ki občinam omogočajo aktivno vlogo pri gospodarjenju z nepremičninami. Prostorski akti so jasno razdeljeni na strateške in izvedbene. Med njimi je jasna razlika in predlog zakona uvaja regionalni prostorski načrt. Gre za strateški in ne izvedbeni akt, ki je namenjen razvojnim regijam. To je za našo državo izjemno pomembno, kajti pri 212 občinah ne more imeti vsaka svojega strateškega prostorskega načrta. Nujno je torej, da se prostor strateško ureja na podlagi večjih enot in to naj bi bile v prihodnje razvojne regije.« Kot napredek ocenjuje tudi vpeljavo gradbene parcele kot osnovne enote urejanja prostora in njene parcelacije že pred samo gradnjo.