Oba projekta, sofinancirana iz evropskih sredstev, sta bila povezana z energijsko obnovo stavb, uvajanju novih, do okolja prijaznih energetskih rešitev in s tem večje ekonomske učinkovitosti v starih mestnih jedrih Gorenjske, to je Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča. Slovenski partner v projektu je bila Regionalna razvojna agencija Gorenjske - BSC Kranj, sodeloval je tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Po besedah namestnice direktorja BSC Helene Cvenkel so v okviru projekta Ensure v Kranju odprli info točko glede možne uporabe obnovljivih virov energije v starih mestnih jedrih in pripravili strategijo, kako bi ta načela prevedli v prakso. Skupaj s kranjsko mestno občino so izvedli tudi pilotno naložbo v objekt na Sejmišču, kjer so uvedli ogrevanje na toplotno črpalko.

Pripravili so vrsto delavnic, na katerih so lahko posamezniki izvedeli, na kakšen način lahko energijsko obnovijo svoje objekte, kakšne so omejitve pri posegih v spomeniško zaščitene stavbe v starih mestnih jedrih in kakšne so njihove možnosti ob hkratni skrbi za kulturno dediščino. Lastnike stavb je med drugim zanimalo, kako je z montažo sončnih panelov, toplotnih črpalk in skupnih kurišč s spomeniško zaščitenih objektih.

Predstavniki zavoda za varstvo kulturne dediščine, s katerim se morajo lastniki pred naložbo posvetovati, so pojasnili, da stavbe izhajajo iz določenega zgodovinskega obdobja in so zaščitena arhitekturna celota. Za Škofjo Loko so pripravili konkretne usmeritve, na katerih delih hiš bi bilo mogoče montirati sončne panele, da ne bi bili vidni s ceste.

»Gre za zahtevno in kompleksno problematiko, posebej v času, ko postajajo vprašanja, kako znižati stroške energije, vse pomembnejša,« je poudarila Cvenklova in dodala, da je to velik izziv tudi za samo stroko. Ni pa pri tem Slovenija osamljena, saj se z izzivi, kako sodobne rešitve vnesti v zaščitene objekte, soočajo tudi v drugih evropskih državah.

Kot je pokazal projekt LoCaRe, nekatere dobre prakse obstajajo. V okviru projekta so partnerji z Gorenjske sodelovali v štirih podprojektih, kjer so se ukvarjali z zmanjševanjem porabe energije v trgovinah, z izrabo gozda, s pripravo strategije glede porabe obnovljivih virov in s trajnostnimi ambasadorji. Prav ta projekt je bil po besedah Cvenklove zelo uspešen; med drugim so izobrazili mentorje za vprašanja energijske učinkovitosti, v program pa je bilo vključenih več kot 4000 gorenjskih otrok.