Podatke so na ministrstvu razkrili ob sprejetju poslovne politike Eko sklada do leta 2020.

Pri omenjenih naložbah v stanovanjskih stavbah naj bi za nepovratna sredstva na podlagi energetskega zakona, ki se dodeljujejo iz zbranih sredstev po uredbi o zagotavljanju prihrankov energije, šlo 32 do 38 milijonov evrov na leto. Za nepovratna sredstva, ki se na podlagi pogodbe z ministrstvom za okolje in prostor dodeljujejo iz sklada za podnebne spremembe, pa bo šlo 15 do 20 milijonov evrov na leto.

S svojo dejavnostjo bo Eko sklad do 2020 zasledoval predvsem tri strateške cilje. Ostati namerava osrednji nosilec okoljske javne politike in ključni člen prizadevanj države na poti v zeleno družbo, zagotoviti učinkovito izvajanje področnih ciljev javne politike oz. skrbeti za visoko raven učinkovitosti svojih instrumentov ter skrbeti za učinkovito in trajnostno organizacijsko in poslovno kulturo oz. notranjo učinkovitost dela sklada, skladno s sodobnimi standardi poslovanja.

Eko sklad med drugimi kreditira ali subvencionira naložbe v okolju prijazne tehnologije in v učinkovito rabo energije ter večjo rabo obnovljivih virov energije, priklop na javno kanalizacijsko omrežje, male čistilne naprave, zamenjava azbestne kritine in okolju prijazna prevozna sredstva.

Sklad je od leta 1995 do 2015 objavil skupaj 56 javnih razpisov in pozivov za ugodno kreditiranje ali nepovratno subvencioniranje različnih okoljskih naložb, nekatere tudi po pogodbi za ministrstva. Od leta 1995, ko je Eko sklad pričel z dodeljevanjem ugodnih kreditov za okoljske naložbe, do konca leta 2015 je bilo prejemnikom odobrenih več kot 17.300 kreditov v skupni vrednosti več kot 451 milijonov evrov.

Od leta 2008, ko se je dodeljevanju kreditov pridružilo dodeljevanje nepovratnih sredstev (najprej za naložbe energijske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije v stavbah, nato pa tudi za okoljske naložbe v prometu), pa do konca leta 2015 je bilo prejemnikom dodeljenih več kot 141 milijonov evrov nepovratnih sredstev za več kot 78.400 naložb.