Na dnevu odprtih vrat, ki bo potekal med 9. in 17. uro (Mariborska cesta 48, Selnica ob Dravi), bodo vsako polno uro organizirali voden ogled proizvodnega postopka predelave volne, ob 11. uri bodo odprli čevljarsko zbirko, predstavili certifikat kakovosti za toplotno in zvočno izolacijo iz ovčje volne, novo kolekcijo naravne posteljnine in volnenih pletenin za sezono 2013/2014, obiskovalci pa se bodo lahko vključili tudi v začetno delavnico polstenja, ki je najstarejša tehnika izdelave volnenega blaga.

V Selnici ob Dravi se s predelavo ovčje volne ukvarjajo že 18 let. Vsako leto odkupijo in predelajo okrog 70 odstotkov volne slovenskih rejcev ovac, iz nje pa izdelujejo različne izdelke, od posteljnine, volnenih pletenin do toplotne izolacije. Za zadnjo so kratkim dobili certifikat kakovosti za biovolneno toplotno in zvočno izolacijo, ki ga bodo predstavili tudi na dnevu odprtih vrat.

Toplotna izolacija iz ovčje volne je na voljo v obliki plošč ali v razsutem stanju. Plošče je mogoče zvijati in rezati z navadnimi škarjami, embalirane so zvite v klobčič in spravljene v vreče. V eni vreči je približno šestmetrska plošča, široka 0,90 metra. Najpogostejša debelina plošče je štiri ali osem centimetrov, izdelati pa je mogoče tudi debelejše, pravi Marija Srblin iz podjetja Soven. V kubičnem metru izolacije v razsutem stanju pa je od 16 do 18 kilogramov ustrezno obdelane in pred zajedavci zaščitene ovčje volne.

Volna vsebuje lanolin, naravno maščobo, ki je zajedavci (miši in podgane)ne marajo. Pri ekološkem pranju volne se ohrani visok odstotek lanolina, pojasni Srblinova, tako da je volna že v osnovi zaščitena proti zajedalcem. Dodatno zaščito, tudi pred vnetljivostjo, zagotavljajo naravna zaščitna sredstva.

Volnena izolacija v obliki plošč se vgrajuje podobno kot drugi izolacijski materiali, torej mehansko. Uporabimo drobne žeblje, jih zabijemo na oporo ali špirovec in z navadno vrvico cik-cak prepletemo površino. Mogoče je tudi sidranje. Pri sanaciji starih objektov je treba najprej ocenit kakovost podlage, ki mora biti trdna, opozarja Srblinova. Volnena izolacija ni primerna za objekte, kjer je predviden neposredni nanos malte na izolacijo, saj lta ne sme priti v neposredni stik z mokrimi ometi.

Volneno izolacijo v razsutem stanju pa rahlo tlačimo za opaž. Njena uporaba je še zlasti priporočljiva, če imamo veliko veliko kotov, saj jih tako lažje zapolnimo. Pri delu ne potrebujemo posebnega orodja, prav tako ne varovalne opreme (maska, rokavice), saj je material popolnoma naraven.

Življenjska doba volnene izolacije je najmanj 50 let, njena učinkovitost pa je v celotni življenjski dobi enaka. Prenese velika temperaturna nihanja, pri morebitni izpostavljenosti vremenskim spremembam ali zamakanju ne izgubi toplotne izolativnosti in ne gnije, izpere se le zaščita proti zajedalcem, pravi sogovornica. Če se zmoči, se hitro posuši. Vlakno namreč ne vpije vlage v globino, ampak se ta zadrži na njem, od koder se brez težav odda. Izolacija iz ovčje volne je zelo težko vnetljiva in samogasna.