Gospodinjski aparati, opremljeni s pametno tehnologijo, so zasnovani tako, da porabijo čim manj vode in energije ter detergentov, hkrati pa različna tipala omogočajo samodejne programe, ki olajšajo delo. Sodobni gospodinjski aparati zato porabijo tudi do 60 odstotkov manj energije, če jih primerjamo z deset do petnajst let starimi različicami, pravi Luka Simšič, produktni trener v podjetju BSH Hišni aparati. Prednosti so, kot dodaja, zlasti v preprostejši uporabi (zaradi avtomatike) in kot rečeno znatno manjši porabi energije in vode. Po njegovem je za nekatere lahko slabost veliko število programov, pa tudi morda večja količina elektronike, ki pomeni večje tveganje za okvare.

Po besedah Matjaža Likarja iz Gorenjevega razvojnega oddelka njihov kondenzacijski sušilnik perila z vgrajeno toplotno črpalko, na primer, porabi do 150 kWh manj električne energije na leto, kar je več kot 50- odstotni prihranek. Pomemben napredek se je zgodil tudi pri zamrzovalno-hladilnih aparatih, saj so razvili aparate z energijsko učinkovitostjo A++, kar pomeni zmanjšanje rabe električne energije za 24 odstotkov v primerjavi z A+ (povprečno za 66 kWh na leto). Vse te prihranke se da doseči, poudarja sogovornik, če aparate uporabljamo na optimalen način, k temu pa bo pripomogla tudi povezljivost pametnih gospodinjskih aparatov.

»Če danes kupimo aparat, ki porabi najmanj energije, bo zaradi novih tehnologij čez deset let že zelo potrošen. Če pa danes kupimo potrošen aparat, bo ne glede na njegovo ugodno ceno čez dve ali tri leta že pomenil velik strošek na našem računu za električno energijo in vodo,« pojasnjuje Simšič, zakaj je smiselna višja investicija v nakup pametnega aparata. Na dolgi rok se bo po nakupu višji znesek več kot povrnil z manjšo porabo elek­trične energije in vode.

Bistvo pametnih aparatov je v tem, da se prilagajo uporabniku. Novosti na področju delovanja (izboljšave posameznih funkcij, dodajanje novih ...) se pojavijo z vsako novo generacijo. V zadnjem času se vrstijo, kot pravi Simšič, zlasti pri pranju in sušenju (različna tipala za manjšo in bolj učinkovito porabo vode), v bližnji prihodnosti pa se podobne tehnologije obetajo tudi v kuhalni tehniki.

Na nedavnem sejmu zabavne elektronike v Berlinu, kjer se predstavljajo tudi proizvajalci gospodinjskih aparatov, je bilo videti kar nekaj zanimivih novosti s tega področja. Pri pralnih strojih je bil poudarek na zmanjševanju ravni hrupa in večji higieni s posebnimi programi, na primer za alergike.

Pri novih hladilnikih lahko isti predal uporabimo tako za hlajenje kot zamrzovanje. Energijska učinkovitost se je izboljšala z novimi izolacijskimi materiali, posebni sistemi pa menda pomagajo izboljšati higieno in preganjati neprijetne vonjave ter celo škod­ljive bakterije. Zanimiva je tudi osvetlitev v hladilniku, ki ni namenjena le za to, da njegovo vsebino dobro vidimo, ko odpremo vrata, ampak pripomore tudi k ohranjanju svežine in vitaminov v sadju in zelenjavi, in sicer s posebnimi lučmi, ki posnemajo nekatere učinke sončne svetlobe, ter aktivnim kisikom.

Povezave v pametno omrežje

V zadnjem obdobju poteka zelo intenziven razvoj na področju povezljivih gospodinjskih aparatov. Pametne telefone in tablične računalnike je mogoče uporabljati za nadzor domačega omrežja in tako dobiti informacije o delovanju vseh naprav, ki so vključene vanj. Posamezni aparati lahko med seboj komunicirajo: ko na primer prižgemo kuhalno ploščo, se samodejno vključi tudi kuhinjska napa. Povezljivi aparati po besedah Matjaža Likarja omogočajo spremljanje, kaj se z njimi dogaja, zaznavanje okolja, v katerem je naprava, njihovo medsebojno povezanost v omrežje, zbiranje in prenašanje informacij ter njihovo upravljanje s programsko opremo, naloženo na samih aparatih, pametnih telefonih, tablicah ali osebnih računalnikih. V prihodnosti bo to, kot pravi sogovornik, mogoče tudi prek pametnega televizorja, pametne zapestne ure in drugih podobnih naprav. Obstajajo pa tudi možnosti povezovanja z drugimi sistemi, ki jih imamo doma, kot so ogrevanje, hlajenje in prezračevanje, upravljanje senčil in svetil, ter z napravami zabavne elektronike ali varnostnimi sistemi. Možnosti je zelo veliko.

Prednosti za uporabnika so po Likarjevih besedah izboljšana in razširjena uporabnost aparata, ki tako ne opravlja le svoje osnovne funkcije, oddaljeni nadzor nad aparatom, prihranki energije, nove storitve z dodano vrednostjo in še zanesljivejše delovanje. Po drugi strani je po njegovem bolj kot o slabostih smiselno govoriti o tem, kaj je še treba narediti, da bo ta tehnologija čim bolj korist­na za uporabnika. »Tehnologija bo morala biti preprosta in čim bolj uporabna,« razmišlja sogovornik. Seveda se ob tem postavlja vprašanje, kdaj se namesto za običajen gospodinjski aparat odločiti za nakup pamet­nega povezljivega. »Če smo se s pametnimi povezljivimi gospodinjskimi aparati seznanili, tako da razumemo njihove koristi, potem bo nakup smiseln. Zavedati se moramo, da je ta tehnologija še v razvoju, zato lahko v prihodnosti pričakujemo še več idej in rešitev,« odgovarja Likar.

Pred nakupom pametnega povezljivega gospodinjskega aparata se moramo najprej spoznati s to tehnologijo in ugotoviti, ali so njene koristi za nas pomembne, ali nam olajšajo vsakodnevna opravila, povečujejo kakovost življenja, kako lahko zagotavljajo v domačem gospodinjstvu najboljše rezultate v enakem ali krajšem času. Da ga bomo lahko uporabljali, potrebujemo brezžično računalniško omrežje, nekaj osnovnega znanja za dodajanje naprav v omrežje ter pametni mobilni telefon, tablico ali osebni računalnik. »Aparati, ki nas zanimajo, morajo biti skladni s standardi povezljivosti, da jih bomo lahko povezali tudi z izdelki drugih proizvajalcev. Zaželeno je, da je proizvajalec vključen v katero izmed priznanih združenj, ki se ukvarjajo z določanjem standardov,« pojasnjuje sogovornik in dodaja, da pričakujejo, da bodo to tehnologijo najprej sprejeli uporabniki, ki so tudi sicer naklonjeni tehnološkim novostim.

V podjetju Miele, ki takšne povezljive aparate in sisteme predstavlja na različnih sejmih v tujini, ugotavljajo, da slovenski trg še ni povsem zrel ter toliko podprt, da bi jih aktivno ponujali. Sicer pa njihova tehnologija obsega kar nekaj sistemov. »Eden izmed njih deluje tako, da se komunikacijski moduli vgradijo v določene modele kuhinjskih aparatov (pečica, zamrzovalna omara, hladilnik, pomivalni stroj, kavni avtomat, kombinirana parna pečica), potem se njihovo delovanje lahko spremlja recimo na pečici. Torej, če pustite odprt hladilnik, vas pečica opozori, da ga morate zapreti,« pojasnjuje Vojka Podkrižnik Goličnik, vodja marketinga v podjetju Miele Slovenija. Naslednji korak je aplikacija, s katero uporabnik sprem­lja delovanje svojih naprav na pametnem telefonu. Nadgradnja tega pa je sistem, ki uporabniku sam sporoča motnje v delovanju katerega od aparatov. V prihodnosti, kot pravi sogovornica, bo ta tehnologija šla še korak naprej, saj bo naprava, ko bodo nastale težave ali okvara na aparatu, to sama sporočila servisnemu oddelku, iz servisa pa bodo obvestili uporabnika. V to smer gre tudi razvoj pri drugih proizvajalcih gospodinjskih aparatov. Takšne celovite rešitve namreč povečujejo uporabno vrednost povezljivih gospodinjskih aparatov.