Lani je bilo še nekaj zanimanja za najem streh za postavitev sončnih elektrarn, zdaj pa je povsem zamrlo, pravijo ponudniki sončnih elektrarn, ki so na svojih spletnih straneh pozivali lastnike objektov k oddaji streh v najem. »Najemojemalce« so večinoma zanimale večje površine, okrog 2000 kvadratnih metrov, za postavitev večje, 300-kilovatne sončne elektrarne, pravi Jože Stare iz podjetja Eko-star. Seveda je bila zaželena optimalna orientacija strešine na jug in naklon med 20 in 30 stopinjami (optimalni naklon za območje Slovenije je po Staretovih besedah med 33 in 35 stopinjami).

Investitor v sončno elektrarno je lahko z lastnikom strehe sklenil zakupno pogodbo, navadno za 15 ali 20 let, pri čemer so bile cene zakupa različne in odvisne od primernosti objekta, od 250 do 450 evrov za kilovat moči elektrarne, pove Srečo Artač iz podjetja Tersus, ki je iskalo strehe z vsaj 400 kvadratnimi metri površin, kar zadošča za postavitev 50-kilovatne elektrarne. Druga možnost je pogodbeni najem strešnih površin z letnim plačilom najema. V tem primeru najemnik plačuje lastniku strehe najemnino v višini tri- do šestodstotnega letnega donosa sončne elektrarne.

Po preteku obdobja najema lahko sončna elektrarna preide v lastništvo lastnika objekta, odvisno od dogovora v pogodbi. Glede na to, da je predvidena življenjska doba sončne elektrarne 30 let, lahko lastnik objekta ob minimalnih vzdrževalnih stroških še petnajst let služi s prodajo elektrike elektrodistributerjem. Sprva so bile subvencije države za kilovatno uro proizvedene elektrike v sončni elektrarni razmeroma visoke, zato je lahko investitor v elektrarno izplačeval razmeroma visoko najemnino. Toda ker je najemnina vezana na donosnost sončne elektrarne, ta pa na podporno shemo, ki je zdaj že zelo nizka, je nižja tudi najemnina, pravi Artač, zato je po eni strani razumljivo, da se lastnikom objektov ideja o dajanju strehe v najem ne zdi več privlačna. Morda le tistim, ki imajo že dotrajano streho, investitor pa jo je pripravljen zamenjati in tako poravnati delež najemnine.

Tudi v podjetju Sol navitas so minula leta najemali strehe za postavitev sončnih elektrarn, zdaj pa tega v Sloveniji ne počnejo več, ker se finančno ne izide, pravi Robert Otorepec iz omenjenega podjetja, sicer podpredsednik Združenja slovenske fotovoltaične industrije. Najemali so večje strehe, ne streh družinskih hiš, lastniku objekta pa plačevali (oziroma še plačujejo) najemnino, ki običajno znaša od pet do šest odstotkov prihodkov od proizvedene električne energije.

Najemodajalci praviloma nimajo nobenih obveznosti glede sončne elektrarne, je pa to po Otorepčevih besedah odvisno od sklenjene pogodbe. Najemnik in lastnik strehe sta se običajno dogovorila, da sončna elektrarna po petnajstih do dvajsetih letih brezplačno preide na lastnika stavbe (ki jo uporablja še deset do petnajst let oziroma do konca njene življenjske dobe) ali da jo bo investitor po izteku obdobja najema odstranil.

V ospredju otočne elektrarne

Na področju gradnje sončnih elektrarn pri nas že nekaj časa vlada popolno zatišje, saj je vlada z uredbo, sprejeto decembra lani, tako znižala odkupne cene elektrike, da se tudi najbolj pogumnim investitorjem naložba ne povrne več v zanje sprejemljivem času. Odkupne cene se vsak mesec znižajo za dva odstotka, po drugi strani pa smo letos prvič priča rasti cen solarnih celic in panelov, kar draži naložbo.

Ponudniki sončnih elektrarn zato zdaj v ospredje postavljajo tako imenovane otočne elektrarne, ki niso priključene na javno elektrodistribucijsko omrežje, omogočajo pa energetsko neodvisnost počitniških hišic, prikolic, rečnih in morskih plovil, gorskih koč in drugih objektov, katerih lastniki so zmerni porabniki električne energije. Po besedah Roberta Otorepca je zanimanje za otočne elektrarne vedno večje. Njihove zmog­ljivosti se gibljejo od nekaj 100 vatov do treh kilovatov, cene pa od 900 do 2400 evrov. Otočni sistemi vključujejo vse potrebne komponente za samostojno proizvodnjo električne energije, z uporabo akumulatorskih baterij pa zagotavljajo napajanje električnih porabnikov tudi takrat, ko ni sončnega obsevanja. Življenjska doba akumulatorjev je povprečno pet let, življenjska doba preostalih komponent pa od 20 do 30 let. Stroškov vzdrževanja tako rekoč ni, razen zamenjave akumulatorjev.

Ena od možnosti, ki jo ponujajo otočni sistemi, je tako imenovano hibridno ogrevanje sanitarne vode. S fotonapetostnimi moduli se proizvaja enosmerni električni tok, ki ogreva vodo v zbiralniku oziroma grelniku vode. Neposredna povezava grelne spirale in fotonapetostnih modulov na strehi (s tankim električnim kablom) zagotavlja minimalne izgube moči in zelo učinkovito delovanje, pojasni Mitja Troha iz podjetja Energosolar. Skrb, da bi se voda v grelniku poleti pregrevala, je odveč, saj temperaturo uravnava termostat. Sistem je učinkovit tudi v hladnejših mesecih in pozimi, saj zadostuje že en sončen dan, da se voda segreje do 85 stopinj Celzija. Montaža sistema je preprosta, z minimalnimi stroški je mogoče na ta način predelati tudi obstoječi sistem za ogrevanje vode, pravi sogovornik. Cena je primerljiva z naložbo v sprejemnike sončne energije: za vse komponente z montažo vred je treba odšteti od 2500 evrov naprej.

---

Po podatkih Združenja slovenske fotovoltaične industrije so skupne svetovne zmogljivosti sončnih elektrarn konec minulega leta presegle 102 gigavata (GW). Na leto proizvedejo 110 teravat­nih ur elektrike, kar bi zadoščalo za letne potrebe po električni energiji v 30 milijonov evropskih gospodinjstev. Kar 70 odstotkov navedenih zmogljivosti je inštaliranih v Evropi.

Unija uvedla dajatve na kitajske solarne panele

Evropska komisija je v začetku tega meseca kljub nasprotovanju večine članic Unije uvedla začasne, šestmesečne uvozne dajatve za kitajske proizvajalce fotovoltaičnih modulov. Od 6. junija je tako uvoz kitajskih komponent za sončne elektrarne obdavčen z 11,8 odstotka, po izteku 60-dnevnega prehodnega obdobja pa se bo dajatev zvišala na 47 odstotkov. Po mnenju evropskega komisarja za trgovino Karla de Guchta so dajatve potrebne za odpravo škode, ki jo praksa kitajskih proizvajalcev povzroča evropski industriji.

Medtem ko so v družbi Bisol Group prepričani, da bo ukrep stabiliziral fotovoltaični trg in znova vzpostavil konkurenčnost, fotovoltaika pa bo lahko še naprej ustvarjala delovna mesta in dodano vrednost v Evropi, v mednarodnem združenju energetskih podjetij AFASE obžalujejo, da evropska komisija ni upoštevala mnenja 18 od 27 držav članic, ki so glasovale proti uvedbi dajatev. V združenju poudarjajo, da lahko vsaka uvedba dajatev močno vpliva na evropsko solarno industrijo. Odločitev je bila sprejeta kljub opozorilom več sto evropskih solarnih podjetij, 15 evropskih fotovoltaičnih združenj, številnih trgovinskih združenj in strokovnjakov. Vsi so javno nasprotovali uvedbi dajatev, saj da te ne bodo škodovale zgolj evropski solarni industriji, ampak celotni ekonomiji Unije. Po mnenju združenja so tudi v nasprotju s politiko Unije, ki želi spodbujati rast obnovljivih virov energije, da bi dosegli ambiciozne cilje EU za 2020.

Raziskovalni inštitut Prognos opozarja, da bi dajatve v višini 20 odstotkov v prihodnjih treh letih evropsko gospodarstvo stale 175.000 delovnih mest in 18,4 milijarde evrov dodane vrednosti. Vodilno podjetje za globalne trge in ekonomske informacije IHS pa sporoča, da bi 45-odstotne dajatve zmanjšale nemški trg za skoraj 25 odstotkov vseh inštaliranih zmogljivosti v Nemčiji leta 2012. Kitajska je bila nad odločitvijo Bruslja pričakovano ogorčena in je med drugim že začela protidampinško preiskavo uvoza evropskih vin in zagrozila z ukrepi na področju luksuznih dobrin in avtomobilov, pomembnih izdelkov, ki jih podjetja iz Unije izvažajo na hitro rastoči milijardni kitajski trg. Prejšnji teden sta se evropski komisar za trgovino Karel De Gucht in kitajski trgovinski minister Gao Hucheng zavzela za mirno in čim hitrejšo rešitev trgovinskega spora zaradi solarnih plošč. Odločitev evropske komisije pušča malo manevrskega prostora, le dva meseca, da Kitajska in Unija dosežeta sporazum. Trenutne ekonomske razmere po mnenju Marka Femca, direktorja podjetja Plan-net Solar, ne puščajo prostora za zvišanje cen, zato bodo tudi 11-odstotne dajatve vplivale na večino evropskih solarnih projektov in na celotno fotovoltaično industrijo v Uniji.