Fasadni sistemi se med seboj razlikujejo po specifičnih karakteristikah, ki jih določajo sestavni deli sistema, to so različne vrste izolacijskih materialov, fasadnih lepil in zaključnih slojev. Za proizvodnjo fasadnih sistemov in materialov sicer ni značilen tako hiter razvoj novosti kot v drugih panogah, a vsaka nova rešitev ali izdelek vzbudita veliko zanimanja.

Čim manjša toplotna prevodnost

Podjetje Saint-Gobain Weber Terranova je pred kratkim obogatilo svoj program z novim sistemom weber.therm plus ultra s toplotno prevodnostjo 0,022 W/mK. Kakor pravi Andrej Robič, vodja marketinga v omenjenem podjetju, je toplotnoizolacijska plošča zaradi zaprte celične strukture skoraj neprepustna za vročino in mraz in omogoča dodatno protipožarno zaščito: »Izolacijska plošča je prijazna do okolja in privarčuje pri energiji, ki bi se sicer izgubila skozi fasado, in emisijah CO2. Hkrati zmanjšuje stroške energije, zvišuje vrednost nepremičnine in prispeva k skrbi za okolje z uporabo trajnostnih gradbenih materialov.«

V podjetju so doslej za toplotno izoliranje objektov večinoma uporabljali izolacijske materiale iz ekspandiranega polistirena ali kamene volne. Jedro novega fasadnega sistema je toplotnoizolacijska plošča, v kateri je bakelit, snov iz fenolne smole, ki ima zelo nizko toplotno prevodnost – v homogeno zaprti celični strukturi v obliki penaste plošče po navedbah podjetja zagotavlja toplotno prevodnost 0,022 W/mK. Plošča je obdana s flisu podobno laminirano tkanino, ki varuje celično strukturo pred mehanskimi poškodbami in hkrati omogoča kar najboljši oprijem fasadnega lepila.

Po Robičevih besedah je sistem primeren za novogradnje in sanacije, z njim ob majhni debelini izolacije dosegamo energijsko raven pasivnih hiš. »Z ozko konstrukcijo pridobimo več bivalnega prostora pri novogradnji, in sicer do osem odstotkov, zato je lahko stanovanjska površina bolje izkoriščena. Z novimi fasadnimi izolacijskimi ploščami lahko hitro in natančno izvedemo tudi energetsko sanacijo stavbe. Pregib plošče preprečuje nastanek toplotnega mostu in je zaradi svojih značilnosti optimalna protipožarna zaščita. Izolacijska plošča se ne raztopi, ne kaplja in omogoča predelavo okenskih preklad.«

S sodobnimi toplotnoizolacijskimi sistemi zmanjšamo emisije toplogrednih plinov in s tem onesnaževanje okolja. Kakor pravi Božidar Mithans, vodja komerciale v podjetju Demit, je sistem kontaktne toplotnoizolacijske fasade iz njihovega programa sestavljen iz šestih delov: »Toplotno izolacijo zagotavljajo plošče iz ekspandiranega polistirena, ki so na nosilni zid praviloma brez dodatnega pritrjevanja nalepljene s posebnim lepilom. Na nalepljene plošče nanesemo dva sloja malte, med katera vtisnemo armirno mrežico. Tako pripravljena podlaga je trdna in hkrati prožna, nanjo je treba nanesti še ustrezen prednamaz, nato pa je na vrsti dekorativni zaključni omet. Zaključni sloji so lahko mineralni, silikatni, silikonski ali akrilni, na voljo so v različnih strukturah in barvah.«

Prednost je predvsem v tem, da vse komponente izdelujejo na enem mestu. Med novostmi Mithans opozarja predvsem na dve. Prva je povsem tehnološke narave, in sicer popolna avtomatizacija proizvodnje zaključnih slojev in fasadnih barv, druga novost pa so silikat-silikonski zaključni sloji, ki so po navedbah iz podjetja bolj paroprepustni od akrilnih in imajo večji izbor barv kot silikatni.

Okolju prijazne rešitve

Varovanje okolja je v zadnjem času čedalje bolj v ospredju tudi v Baumitu Gradbenih materialih. Kakor pravi Urban Prevorčnik, sledijo spremembam in s fasadnim sistemom Baumit Nature ponujajo okolju prijazno rešitev vsem, ki želijo pri gradnji uporabiti zgolj naravne materiale. Jedro sistema je izolacijska plošča iz mehkih lesnih vlaken. »Ta večplastna izolacijska plošča ne vsebuje umetnih veziv. Za vezavo lesnih vlaken se uporablja le lignin, ki je naravna sestavina lesa. Posamezne plasti zlepimo skupaj s čistim belim lepilom. Pri stiskanju se tanka lesna vlakna segrejejo, lignin pa se utekočini in pri ohlajanju poveže lesne delce,« razlaga Prevorčnik. Izolacijske plošče iz mehkih lesnih vlaken, ki ustrezajo najstrožjim evropskim zdravstvenim in okoljskim predpisom, so premazane z osnovnimi in prekrivnimi mineralnimi premazi.

Fasadni sistem po Prevorčnikovih besedah odlikujejo zelo dobre toplotnoizolacijske lastnosti v zimskih razmerah in odlična toplotna zaščita v vročih poletnih dneh: »Njegovi sestavni deli omogočajo ohranjanje toplote in so tudi difuzijsko odprti, kar pomeni, da je fasada prepustna za vodno paro – lahko 'diha',« navaja. Omeni tudi protihrupno zaščito pri lesenih in masivnih konstrukcijah, ki jo je po njegovih besedah glede na debelino plošče mogoče izboljšati do devet decibelov v primerjavi z običajno izolacijo.

V programu imajo tudi fasadni sistem za nizkoenergijske in pasivne hiše. Prednosti paroprepustnega sistema Baumit open plus nano so, kakor pravi Urban Prevorčnik, dvajset odstotkov boljša izolativnost, enaka paroprepustnost kot pri opeki, zaključni sloj s samočistilnim učinkom, ki zmanjšuje stroške vzdrževanja, in nov način sidranja, ki omogoča boljšo izolacijo brez toplotnih izgub.

Ena rešitev za več želja

V podjetju Jub poudarjajo, da je fasadni izolacijski sistem eden od pomembnejših elementov vsake zgradbe. Izgube skozi fasadne površine v povprečni enodružinski stanovanjski hiši predstavljajo kar 30 odstotkov energije, potrebne za ogrevanje, pri večstanovanjskih zgradbah pa je ta delež še neprimerno večji. Fasadni sistem Jubizol z evropskim tehničnim soglasjem iz njihovega programa je po besedah Marka Skoberneta univerzalen, saj je primeren za individualne in večstanovanjske objekte, tako za novogradnje kot sanacijske posege na starejših objektih. »Z njim hkrati rešujemo zahteve po zadostni in učinkoviti toplotni izolaciji zunanjih zidov zgradbe in ustrezni zaščiti fasadnih površin pred delovanjem padavinske vode in drugimi vplivi iz okolja ter uresničujemo želje po estetskem videzu objekta. Sistem predstavljajo toplotni izolatorji z natančno predpisano kakovostjo izolacijske plošče (ekspandirani in ekstrudirani polistiren, mineralna volna: plošča ali lamela), ustrezna armaturna mrežica, pritrdila, lepila, osnovni omet in zaključni dekorativni ometi. Osnovni omet je z zaključnimi zaščitnimi in dekorativnimi sloji vgrajen neposredno na toplotnoizolacijsko oblogo. Taka rešitev zmanjšuje stroške izvedbe sistema in občutno skrajša amortizacijsko dobo.« Pri stroških ogrevanja lahko po izračunih proizvajalcev prihranimo do 40 odstotkov, odvisno od debeline toplotnoizolacijske obloge. Naložba v material se povrne v dveh letih in pol, če upoštevamo še izvedbo, pa v petih, navajajo.

Novost v njihovem programu je fasadni stiropor, ki vsebuje grafit in po Skobernetovih besedah omogoča do 20 odstotkov boljši toplotni izkoristek, zato je lahko stiropor tudi tanjši: »Tako imenovani grafitni stiropor debeline 12 centimetrov ima enake toplotnoizolativne lastnosti kot 15-centimetrski običajni.«

V podjetju za proizvodnjo gradbeno izolacijskih izdelkov Novolit opozarjajo na kombiplošče (kombipor, kombivol) in ekspandirani polistiren. Fasadni sistem na zadnjem in kombiplošči je tehnološko in izolativno dovršen, pravijo. Kontaktni sistem za zunanjo toplotno izolacijo Etics sestavljajo toplotnoizolacijske plošče iz ekspandiranega polistirena, prilepljene in po potrebi mehansko pritrjene na zunanji zid kot gradbeni element stavbe, armirni sloj z alkalno obstojno stekleno mrežico, vtisnjeno v cementno gradbeno lepilo, in zaključni oziroma zaščitni dekorativni omet, torej fasada. Vgrajuje se lahko na nove in stare zidove (z obstoječim ometom) in preprečuje nastanek škode zaradi kondenzacije vodne pare. Po zagotovilih proizvajalca preprečuje tudi nastanek ugodnih razmer za razvoj glivic in plesni na notranjih površinah gradbenih elementov ogrevanih prostorov. V poletnem času zagotavlja toplotno stabilnost zunanjih sten in zaščito pred prevelikim dilatacijskim delovanjem, dodajajo v podjetju. Ima dobro trdnost in je stabilen pri uporabi. Odvisno od debeline izolacijskih plošč in klimatskih razmer se naložba po izračunu Novolita povrne že po nekaj letih.

Za fasadni sistem na ekspandiranem polistirenu je značilna ravna površina zidu brez vidnih obrisov plošč, vgraditi ga je mogoče na nove in stare zidove (z obstoječim ometom). Proizvajalec zagotavlja, da takšen sistem preprečuje gradbeno škodo zaradi kondenzacije vodne pare, ki z difuzijo uhaja v gradbeni del stavbe, preprečuje pa tudi kondenzacijo vodne pare in nastanek razmer za razvoj glivic in plesni na notranjih površinah gradbenih elementov ogrevanih prostorov. Dodatna toplotna izolacija stebrov, nosilcev, vezi, preklad in podobnih gradbenih elementov ni potrebna, poleg tega, pravijo v podjetju, zagotavlja toplotno stabilnost zunanjih sten poleti in zaščito pred prevelikim dilatacijskim delovanjem.
 

Delo in dom, 6. maj 2009