Obnova fasade, katere obvezni del je namestitev toplotne izolacije na zunanje zidove, je eden od ukrepov energijske sanacije stavbe. Strokovnjaki pravijo, da naj se je ne lotimo, ne da bi hkrati izvedli druga dva ukrepa, to je zamenjali stavbno pohištvo in posodobili ogrevalni sistem. Le tako je energijska obnova lahko učinkovita in predvsem brez neželenih posledic, ki jih lahko povzroči izvedba samo posameznih ukrepov. Če na zunanje stene namestimo le toplotno izolacijo, ne da bi zamenjali okna, bo njen učinek bistveno manjši, saj se bo skozi toplotno slabo izolativna okna izgubilo precej toplote.

Energijski svetovalci sočasno izvedbo obeh ukrepov podkrepijo še z dvema razlogoma. Ker so toplotne izgube skozi okna veliko večje kot skozi neizolirane zunanje zidove, to pomeni, da se naložba v nova okna izplača hitreje kot naložba le v toplotno izolacijo. Drugi razlog je povsem tehnične narave, saj ni smiselno okoli starih oken delati vseh zaključnih detajlov in novega zaključnega sloja, pozneje pa fasado zaradi vgradnje novega stavbnega pohištva poškodovati in popravljati.

Toda zaradi velikega finančnega zalogaja, ki je potreben za celovito energijsko obnovo hiše, se marsikdo odloči le za enega od ukrepov. Čeprav je najbolj smiselno, da je to najprej menjava oken, se lastniki pogosto prej odločijo obnoviti dotrajano fasadno oblogo.

Najprej natančen pregled obstoječe fasade

Prvi korak, ki ga je treba narediti, je natančen pregled obstoječe fasade, saj je od njenega stanja odvisno, ali bomo lahko novo naredili kar čez staro ali pa bo treba obstoječo popolnoma odstraniti, tako da bo ostal le surov nosilni zid. V obeh primerih se nova fasada izdela enako kot pri novogradnji. Odstranjevanje stare fasade ni potrebno, če pri pregledu ugotovimo, da ni razpokana in se ne lušči ter da je njen oprijem z nosilnim zidom še vedno kakovosten.

V naslednjem koraku izberemo toplotnoizolacijski material, njegovo debelino in ustrezen fasadni sistem. Strokovnjaki priporočajo, da se odločimo za vsaj 12 centimetrov debelo toplotno izolacijo, saj ta skupaj z obstoječim fasadnim ometom zagotovi s pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah predpisano toplotno prehodnost zunanje stene. Lahko se odločimo tudi za debelejši sloj izolacije, saj nekaj dodatnih centimetrov običajno naložbe ne podraži veliko, energijski prihranki pa so lahko precejšnji. Vendar je treba vedeti, da je pri toplotni izolaciji, debelejši od 15 centimetrov, običajno treba v hišo vgraditi prezračevalni sistem, še posebno če smo že zamenjali tudi stavbno pohištvo oziroma to načrtujemo. Pri obnovi, katere cilj ni korenita energijska sanacija, torej ni smiselno vgraditi več kot 15 centimetrov toplotnega ovoja.

Izberemo lahko katerokoli toplotno izolacijo

Kot so povedali različni ponudniki, so za popolnoma neizolirano hišo primerni prav vsi toplotnoizolacijski materiali. Odločitev o tem, kaj izbrati, je torej prepuščena posamezniku glede na to, ali želi naravno izolacijo ali bodo morda prevladale cena ter preprostost in hitrost izvedbe. To pomeni, da se lahko odločimo za mineralne volne, ekspandirani polistiren, lesne in celulozne kosmiče ali njihovo različico v obliki plošč, pa tudi za ovčjo volno in industrijsko konopljo.

Izolacijo, ki je v obliki plošč, na primer kameno volno in ekspandirani polistiren, na obstoječo fasado, ki jo je treba le očistiti prašnih delcev, pritrjujemo s sidri tako kot pri novogradnjah, oziroma če je oprijem stare fasade in zidu kakovosten, lepimo z ustreznimi lepili, na površino pa pred tem nanesemo premaz za boljši oprijem. Gostota sidrišč se določi glede na trdnost stare fasade, sidra pa morajo biti daljša, saj je treba upoštevati debelino obstoječega fasadnega ometa. Za vgradnjo celuloznih ali lesnih kosmičev, ki se vpihujejo, je treba narediti konstrukcijo, ki se zapre z OSB ali katerimi drugimi lesnimi ploščami, tako da dobimo kalup, v katerega vpihamo izolacijo. Konstrukcijo je treba postaviti tudi, če se odločimo za lesne vlaknenke. Ko je izolacija vgrajena, se tako kot pri novogradnjah naredi ustrezen tanko- ali debeloslojni zaključni omet, lahko pa se odločimo za prezračevano fasado ali kombinacijo obojega.

Najbolje je dodati enako vrsto izolacije

Na nekaterih starejših hišah je že vgrajene nekaj centimetrov toplotne izolacije, vendar običajno ne več kot pet do sedem centimetrov. Takšna debelina ne ustreza več novim zahtevam po energijski učinkovitosti stavbe, zato je smiselno, da pri obnovi, če je seveda potrebna, dodamo še nekaj centimetrov nove toplotne izolacije. Tudi tu velja, da naj bo seštevek stare in nove izolacije od 12 do 15 centimetrov, pri koreniti obnovi hiše in vgradnji prezračevalnega sistema je seveda lahko še bistveno več.

Pri že izoliranih hišah je običajno najbolje, da izolacijo dopolnimo z enakim materialom, kot je že vgrajen, ali z njegovo sodobnejšo različico, saj to zagotavlja združljivost in enako paroprepustnost. Poleg tega je tako najlaže izbrati sistem drugih potrebnih materialov, ki imajo z izolacijo združljive fizikalne in kemijske lastnosti. V nasprotnem strokovnjaki svetujejo, da se naredi izračun difuzije vodne pare obstoječih materialov in tistih, ki jih nameravamo vgraditi, ter tako ugotovi, ali smo izbrali ustrezne. Sicer pa velja, da mora biti paroprepustnost na notranji strani zidu manjša in se večati proti zunanjosti. Pri dodajanju toplotne izolacije v praksi to pomeni, da lahko na obstoječo izolacijo iz ekspandiranega polistirena dodamo sloj kamene ali steklena volne ter tudi vseh drugih naravnih izolacijskih materialov, saj so ti vsi bolj paroprepustni od polistirena. Nasprotno ni priporočljivo, da na mineralne volne ali druge za vodno paro bolj prepustne materiale dodajamo ekspandirani polistiren, saj to pomeni, da se paroprepustnost zmanjšuje proti zunanjosti.

Zaradi že obstoječe izolacije na zidu se novi sloj (mineralne volne in ekspandiranega polistirena) praviloma vedno sidra skoznjo v nosilni zid, kar preprečuje poznejše zdrse materiala. Za ekspandirani polistiren so razvili posebna sidra, s katerimi dodatno sidramo in ojačimo obstoječo fasado z izolacijo, nova pa sloni na posebnih plastičnih podložkah, ki so del teh sider. Z njimi preprečimo tudi toplotni most med obema plastema, omogočajo pa vgradnjo večjih debelin nove izolacije. Če se odločimo, da bomo dodali izolacijo iz celuloznih ali lesnih kosmičev, vlaknenk ali morda ovčjo volno ali konopljo, jih vgradimo tako kot pri novogradnji ali kot pri prej opisani hiši brez izolacije.

Delo in dom, 26. avgust 2009