Energijska učinkovitost je bila močno gonilo razvoja v celotnem gradbeništvu, tudi na področju strešnih oken, a dejstvo je, da za toplotnoizolativne lastnosti oken obstaja meja, ko je treba razmisliti o racionalnosti proizvodnje, pravi Katja Ličen Pajenk iz podjetja Velux: »Skrbi za energijsko učinkovitost smo dodali še bivalno ugodje. Verjamemo namreč, da je to dvoje močno povezano. Vzemimo za primer vrednosti U in g za okna – prva nam pove, kolikšne so toplotne izgube skozi okno, druga pa, kolikšna je prepustnost sončnega sevanja skozi steklo. V oblačnem zimskem dnevu je najbolje, da ima strešno okno čim nižjo vrednost U, ob sončnih zimskih dnevih pa je prijetno, če nas skozi steklo grejejo sončni žarki, kajne? To pomeni, da bi morala biti vrednost g čim višja. Poleti pa jo je treba zmanjšati, kar dosežemo z zunanjimi senčili.«

Več svetlobe v bivalne prostore

Ko govorimo o oknih, je torej treba upoštevati širšo sliko, nujen je celostni pristop. Z različnimi nanosi na zasteklitev namreč zmanjšamo prehod toplote in s tem toplotne izgube (vrednost U), a po drugi strani zmanjšujemo prepustnost za svetlobo (vrednost g). »To pomeni, da okno z enako veliko stekleno površino danes dovaja v prostor manj svet­lobe kot včasih, zato je razvoj usmerjen v tanjšanje masivnih delov okna in večanje zastekljene površine pri enakih zunanjih vgradnih merah,« pojasnjuje sogovornica.

Nove generacije strešnih oken imajo po njenih besedah v primerjavi s prejšnjo generacijo do 18 odstotkov večje zastekljene površine, kar so dosegli s tanjšim okvirjem in vitko loputo za zračenje, na kateri je tudi ročica za odpiranje: »Nova tehnologija izdelave se torej osredotoča na celotno energijsko bilanco okna in stavbe. Ni dovolj, da so toplotne izgube čim manjše, v sončnih zimskih dneh mora okno zagotavljati tudi več toplotnih dobitkov in s tem brezplačno dogrevanje prostorov.« Najsodobnejša imajo sicer v okenskem krilu in okvirju dodane elemente iz ekspandiranega polistirena, les v plastificiranih strešnih oknih pa je še dodat­no toplotno obdelan.

Več svetlobe zagotavljajo tudi dolga strešna okna (do 255 centimetrov), ki so jih razvili v podjetju Fakro. Kakor pravi Tomaž Venišnik, lahko eno takšno okno nadomesti več krajših vertikalno vgrajenih: »V prostor pride več svetlobe, saj je ne ovirajo masivni elementi oziroma okvir, neoviran je tudi razgled na bližnjo okolico.«

Upravljanje z zaslona na dotik

Proizvajalci strešnih oken so prav tako mislili na tiste, ki živijo v hišah z ravno streho in si kljub velikim fasadnim zastekljenim površinam želijo naravno svetlobo nad glavo. »Včasih so imela takšna okna kupolo, zdaj so na voljo elegantnejša, z ravno površino in serijskim protivlomnim steklom, ki ne potrebuje nujno kupole,« pojasni Venišnik. Okenska konstrukcija je zasnovana tako, da ima okno v primerjavi s podobnimi strešnimi za 16 odstotkov večjo zastekljeno površino.

Sogovornik opozori še na nekatere inovativne rešitve, kot sta protivlomni sistem in avtomatski zračnik. Ta deluje na podlagi tlačne razlike med notranjim in zunanjim zrakom, hkrati pa dosega visok razred vodotesnosti, tako v odprtem kot zaprtem položaju. Zračnika po besedah Tomaža Venišnika ni treba zapreti niti pri močnem dežju z vetrom niti pozimi pri izredno nizkih zunanjih temperaturah.

Težko pa bi govorili o bivalnem ugodju in udobju, če strešnih oken ne bi mogli uprav­ljati z najsodobnejšimi pripomočki. Njihova nova generacija je zato elektrificirana, vse pa lahko nastavljamo iz naslanjača. »Potrebujemo le upravljalno tablico z zaslonom na dotik, ki je narejen v koraku z najsodobnejšo tehnologijo in opremljen z naprednimi programi, ki omogočajo preprosto upravljanje oken in senčil. Hkrati zagotavljajo energijsko učinkovitost pri zračenju,« pojasni Ličen Pajenkova, Venišnik pa doda, da je mogoče upravljanje strešnih oken brez večjih težav povezati v sistem pametne hiše.

Senčenje strešnih oken je nujno, če želimo, da bo bivanje v mansardi prijetno. V Veluxu so za model pasivnega strešnega okna z integriranim izolativnim okvirjem izračunali, kako senčila vplivajo na toplotno prehodnost, prehodnost sončne toplote in prepustnost sončnega sevanja. Toplotna prehodnost okna brez senčil je 0,82 W/m2K, z dodanimi spuščenimi senčili pa se zmanjša za 14 odstotkov. Nezasenčeno steklo prepušča v notranjost 45 odstotkov sončne toplote, z različnimi senčili pa se ta vrednost zmanjša – steklo, zastrto z mrežastim senčilom, denimo, prepušča le še deset odstotkov sončne toplote. Nezaščiteno steklo pasivnega okna prepušča 67 odstotkov svetlobe, z uporabo senčila siesta in rolete pa nič odstotkov, kar pomeni popolno zatemnitev.

Rešitev za mansarde brez parapetnega zidu

V mansardah z nizkim parapetnim zidom ali celo brez njega imamo možnost namesto klasičnega strešnega okna vgraditi strešni balkon. Strešni balkon je pravzaprav dvokrilni okenski sistem, ki se odpre navzven v balkon in da uporabniku možnost, da stopi na prosto (ograja balkona se pojavi samodejno, ko odpremo spodnje okno). Zgornji element se z ročico odpira navzven do kota 45 stopinj, medtem ko se spodnji element odpira v vertikalo, ki je z okvirjem okna trdno povezana z zaščitno ograjo. Ko je zaprt, pa se strešni balkon popolnoma prilega strehi in se na videz prav nič ne razlikuje od običajnega strešnega okna.

Za vgradnjo strešnega balkona so najbolj primerne strehe z naklonom med 35 in 53 stopinjami. Razlog je po besedah Katje Ličen Pajenk v uporabi: »Pri manjšem naklonu bi se pri odpiranju vsakokrat udarili v glavo, pri večjem pa bi se ograja tako malo odprla, da bi se občutek balkona izgubil.« Da je naklon strehe zelo pomemben, poudarja tudi Tomaž Venišnik: »V serijski izvedbi ga lahko vgradimo v strehe z naklonom od 30 do 55 stopinj, pri manjšem ali večjem naklonu pa je to mogoče z uporabo specialnega okovja. Sicer pa lahko strešni balkon prilagodimo vsem kritinam.«

Pri vgradnji pa ni pomemben samo naklon strehe, ampak tudi višina parapetnega zidu. Pri naklonu 40 stopinj je maksimalna višina, na kateri vgradimo strešni balkon, 28 centimetrov nad tlemi. »Če je vgrajen više, njegove funkcije ne pridejo do izraza. V tem primeru bi bilo bolj preprosto in tudi ceneje vgraditi običajno strešno okno,« pravi sogovornica. Kaj pa lahko storimo, če ne naklon strehe ne višina parapetnega zidu ne ustrezata? Vgradnja strešnega balkona je po besedah Ličen Pajenkove še vedno mogoča: »Seveda je vse odvisno od konkretne situacije. Lahko se, denimo, spremeni naklon strehe v tistem delu, kjer bo vgrajen strešni balkon, toda potem dobimo 'nišo'. Če imamo previsok parapetni zid, pa lahko naredimo podest.«

Venišnik poudarja, da parapet ne sme biti previsok: »V tem primeru bo balkon vgrajen previsoko in bo tako rekoč neuporaben. Ideal­no bi bilo, da podstrešje nima kolenčnega zidu ali da je ta visok od 15 do 20 centimetrov. Težavo sicer lahko rešimo z ustreznim izrezom ali z dvigom tal v prostoru, torej podestom, a vse naštete možnosti je treba natančno preučiti na kraju samem.«

Vgradnja strešnega balkona je precej podobna vgradnji strešnega okna, le traja nekoliko dlje zaradi velikosti in zahtevnejšega okovja. Ličen Pajenkova zatrjuje, da je strešni balkon veliko cenejši in vodotesen v primerjavi z izdelavo posebne terase, vendar je treba tako kot pri strešnih oknih posebno pozornost nameniti toplotni izolaciji okrog njega in priklopiti sekundarno kritino na nosilni okvir. Da bi zagotovili vodotesnost, je najbolje uporabiti originalne obrobe.

Ob upoštevanju navodil in priporočil proizvajalca glede vgradnje strešni balkon po besedah obeh sogovornikov izpolnjuje vse zahteve glede toplotne izolativnosti in energijske učinkovitosti. S tega vidika je enakovreden običajnim strešnim oknom enakih mer. Kot že rečeno, pa je treba vse detajle izvesti zrakotesno in z ustrezno izolacijo.