Strokovnjaki pojasnjujejo, da med fasadnimi ploščami iz ekspandiranega polistirena, bolj znanimi kot stiropornimi, in mineralno volno pravzaprav ni razlike pri toplotni izolativnosti. Razlika je v paroprepustnosti, ki je pri mineralni volni veliko večja kot pri polistirenu. Seveda pa tudi pri zadnjih paroprepustnost ni enaka pri vseh vrstah plošč. Nekatere so tudi do šestkrat paroprepustnejše kot druge in po navedbah izdelovalcev zagotavljajo deset odstotkov boljšo toplotno izolativnost kot mineralna volna.

Kot pravi Roman Kunič iz podjetja Fragmat Tim, je ekspandirani polistiren (EPS) zelo kompakten in trden material z majhno volumensko težo, zato se postopki izdelave fasade z različno debelim slojem toplotne izolacije pravzaprav ne razlikujejo. »V nekaterih evropskih državah vgrajujejo v kontaktnoizolacijske fasade tudi 30 centimetrov debele plošče. Izračuni so pokazali, da dodaten centimeter izolacije celotno naložbo v fasado podraži le za 1,7 odstotka. Fasada s 16-centimetrsko plastjo iz ekspandiranega polistirena je denimo le slabih 14 odstotkov dražja od fasade z osmimi centimetri izolacije, toplotne izgube skozi zunanje stene pa so prepolovljene.« Povedano drugače: en sam kilogram pravilno uporabljene toplotne izolacije iz polistirena prihrani v petdesetih letih 400 litrov kurilnega olja.

Ekspandirani polistiren ni higroskopičen, kar pomeni, da sam ne sprejema vlage iz okolice. Surovina se pri obdelavi pod vplivom vodne pare peni. Ker ji je dodan ekspanzijski plin pentan, se granulat napihne na 40- do 50-kratno prvotno prostornino. Če ekspanzija poteka v omejenem prostoru (bloku ali kalupu), se kroglice med seboj sprimejo. Gostota penjenega stiropora je od 10 do 35 kg/m3. Od gostote so odvisne mnoge fizikalne, predvsem mehanske lastnosti, medtem ko sta kemijska odpornost in temperaturna obstojnost pravzaprav neodvisni od gostote.

Ena izmed novosti, na katero opozarja Kunič, je posebna surovina za proizvodnjo ekspandiranega polistirena, ki so ji dodani posebni delci, običajno je to grafit: »Ti delci zmanjšujejo radiacijsko sevanje tako znotraj posameznih kot znotraj sosednjih celic stiropora. Plošče imajo za približno 15 do 20 odstotkov boljšo toplotno izolativnost. Z drugimi besedami: enako toplotno izolativnost dosežemo pri za šestino tanjšem sloju toplotne izolacije.«

Fasadne plošče morajo biti odporne proti strižnim silam, odlikovati jih morajo velika razplastna trdnost, visoka stopnja dimenzijske stabilnosti in tudi ustrezna paroprepustnost. Poleg tega morajo biti ustrezno toge, ne premalo in ne preveč. »Velika napaka je, če za fasado uporabimo kar običajne 'stiroporne' plošče. Plošče morajo biti dimenzijsko stabilne,« razlaga Kunič.

Za novogradnje in sanacije

Kot navaja Matija Proj iz podjetja Saint-Gobain Weber Terranova, poseben postopek izdelave izolacijskih plošč omogoča do šestkrat boljšo paroprepustnost v primerjavi z običajnim fasadnim polistirenom, s čimer je preprečeno zadrževanje odvečne vlage v notranjih prostorih. »Paroprepustnost je dosežena s posebnim postopkom perforacije izolacijskih plošč – premer luknjic se proti zunanji debelini izolacijske plošče manjša in se konča nekaj milimetrov pod vrhom izolacijske plošče. To zagotavlja polnoploskovno paroprepustnost. Če bi bila perforacija enakomerna (če bi bil premer luknjice skozi celotno debelino izolacijske plošče enak), bi dobili visoko točkovno paroprepustnost, zaradi česar bi lahko na površini fasade nastale svetlejše lise. V primerjavi z drugimi izolacijskimi materiali enake debeline tak sistem izboljša toplotno izolativnost za 10 odstotkov in zagotavlja manjšo porabo vse dražjih energentov za ogrevanje,« zagotavlja Proj.

Matija Proj ob tem opozarja, da je osnova vsakega sistema toplotne izolacije lepilo, ki ga uporabljamo za lepljenje izolacijskih plošč in izdelavo armirnega sloja, skupaj z armirno mrežico iz steklenih vlaken. »Lepilo z dodatkom kalijevih steklenih zrnc in bolj grobo strukturo omogoča doseganje večje debeline nanosa v enkratnem potegu in možnost zaribavanja. Te lastnosti, ki so sistemsko povezane z zaključnim slojem in armirno mrežico iz steklenih vlaken, pripomorejo k večji odpornosti proti poškodbam in napetostim, ki se pojavljajo v sistemu zaradi temperaturnih nihanj, neposrednih fizikalnih obremenitev in zmrzali.«

Vgradnja omenjenega sistema je preprosta, brez dodatnega sidranja, navaja. Sistemsko prilagojeno lepilo omogoča vgradnjo tudi na neravne površine in poškodovane konstrukcije. Primerno je tako za ročni kot strojni nanos. Poleg tega je sistem po zagotovilih proizvajalca kompatibilen z znanimi različicami zaključnih slojev, zato v večini primerov ni treba iskati kompromisa med želenimi odtenki in tehničnimi lastnostmi izolacijskega materiala. Posamezne plasti zunanje obloge morajo biti namreč med seboj združljive in imeti podobne gradbenofizikalne lastnosti, med katerimi je najpomembnejša paroprepustnost.

Sistem lahko prekrijemo z barvno intenzivnim akrilnim zaključnim slojem, bolj paroprepustnim silikatnim, visoko paroprepustnim silikonskim ali kombiniranim zaključnim slojem, ki zagotavlja obstojnost barvnega odtenka, je manj občutljiv na umazanijo in odporen proti nastanku in razvoju alg in plesni. Sestava na osnovi silikatnih in silikonskih polnil omogoča visoko paroprepustnost zaključnega sloja in visoko vodoodbojnost, še navajajo v podjetju.

Za prezračevane in neprezračevane fasade

Toplotna izolacija iz steklene volne je toplotno- in zvočnoizolacijski material, primeren tako za prezračevane kot za neprezračevane fasade. »Uporabljena na zunanji strani masivnih nosilnih konstrukcij prepreči vse toplotne mostove in hkrati omogoča, da masivne konstrukcije akumulirajo toploto. Lahko jo izberemo tudi za izolacijo nosilne konstrukcije z notranje strani ali v kombinaciji z obeh strani. Prezračevana fasada z izolacijo iz steklene volne omogoča mehansko odpornost toplotne in zvočne zaščite objekta,« zatrjuje Tomislav Trpkovski iz podjetja Ursa Slovenija. Za ta namen uporabimo samonosne, vodoodbojne toplotno- in zvočnoizolativne plošče, z minimalno štirimi centimetri prezračevalne plasti zraka in zunanje obloge. Namen prezračevalne plasti je, da iz izolacije odvaja kondenčno vlago, ki prodira iz toplejših notranjih prostorov.

Pri neprezračevani fasadi je zunanja obloga – fasadna opeka, opečni blok, lesena obloga – položena tik ob izolacijo. Razlika v primerjavi s prezračevano fasado je v tem, da pri neprezračevani pri toplotni izolaciji »sodeluje« tudi obloga. Priporočljivo je izbrati zunanjo oblogo, ki je vodoodbojna in hkrati dovolj paroprepustna, da kondenčna vlaga ne zastaja v sloju izolacije.

Tako za prezračevane kot za neprezračevane fasade so po besedah Trpkovskega primerni različni zaključni sloji: kamen in umetni kamen, steklo, pločevinaste obloge, lesene obloge, kompaktne plošče iz umetnih materialov in obzidava (opeka, betonski elementi).

»Samočistilne« fasade

Fasadne plošče v sistemu Baumit open zagotavljajo, da je paroprepustnost enaka kot pri opečnem zidu. Kakor še navajajo v omenjenem podjetju, je prehod vodne pare neoviran, homogena zgradba zidu preprečuje kondenzacijo vlage, vse skupaj pa zagotavlja naravno, udobno in zdravo bivalno klimo. Fasadni sistem, ki omogoča precejšnje prihranke pri energiji, je primeren za novogradnje in toplotne prenove objektov.

V podjetju so pred nekaj leti začeli uresničevati projekt »čista površina«. Razvili so zaključni sloj, ki preprečuje staranje fasade. »Združuje dobre lastnosti silikatnih ometov z najnovejšimi spoznanji nanotehnologije. Zaradi izredno gladke površine fasade (mikroskopsko gledano) se drobci nesnage zelo težko oprimejo podlage. Naravni vplivi, kot so UV-žarki, veter, dež in sneg, dodatno pripomorejo k odstranjevanju delcev umazanije. Tako tudi tiste delce, ki so morda ostali na fasadi, pomaga odstraniti narava. Zaradi samočistilnega učinka so pročelja zgradb zelo dolgo čista in se ne starajo. Onesnaževanje fasade preprečuje tudi nizek elektrostatični naboj zaključnega sloja,« zagotavljajo v podjetju.

Termo iz Škofje Loke v svoji ponudbi sicer nima fasadnih sistemov, proizvaja pa izolacijo iz kamene volne za različne fasadne sisteme. Izdelki iz kamene volne so nizko toplotno prevodni, zato ob pravilni vgradnji zmanjšujejo toplotne izgube in s tem pomembno prispevajo k prihranku energije. Kamena volna je negorljiva, izdelana iz kamenin vulkanskega izvora, ki ji zagotavljajo tališče pri temperaturi nad tisoč stopinj Celzija. Je tudi dober zvočni izolator, ki duši zvok med prostori in preprečuje prenos udarnega zvoka med etažami. Izolacijski material je paroprepusten, torej omogoča neoviran prehod vodne pare, zato ni razmer za nastanek plesni in propadanje konstrukcije. Poleg tega je vodoodbojen. Vodo absorbira samo, če jo tlačno vtiskamo v material, a se tudi v tem primeru hitro posuši.

Med materiali posebej omenjajo fasadne lamele iz kamene volne za tankoslojne fasadne sisteme. Kot pravi Tadej Gruden iz službe za tehnično podporo trženju v Termu, je njihova prednost v vgradnji brez dodatnega sidranja, saj jih na nosilne podlage zgolj lepimo. Kamena volna ob pravilni vgradnji zagotavlja dolgoročno in popolno zaščito objekta, toplotno, požarno in zvočno, konstrukcija je paroprepustna, fasada pa ima dobre mehanske lastnosti.

Delo in dom, 30. maj 2007