Za dekoriranje sten se uporabljajo različni materiali – od premazov, kitov in gelov, ki se oblikujejo s slikarskimi lopaticami in gladilkami, do barv, ki se nanašajo s čopiči, dekorirnimi valjčki z vzorcem oziroma reliefom ali gobicami, ter stenskih lakov. Tehnike dekoriranja se razlikujejo tudi po zahtevnosti – preprostejše so primerne celo za začetnike, medtem ko je zahtevnejše bolje prepustiti mojstrom, ki imajo »kilometrino«, saj je za nanos potrebne veliko spretnosti, predvsem pa dobro poznavanje materialov, svetuje slikopleskar Franc Koželj, ki je na natečaju za mojstra leta, letos smo ga v ured­ništvu Delaindom organizirali prvič, po številu zbranih glasovnic zasedel drugo mesto. Z nekaj domišljije si denimo lahko v svojem domu pričarate celo videz reliefne usnjene površine, skorje lesa, naravnega kamna ali kar džinsa. Ena od možnosti je tudi dekorativni omet, pri katerem gre za tehniko grobe obdelave sten. »Z dekorativnim ometom lahko ustvarimo značilno rustikalno ali razbrazdano, hrastovi skorji podobno površino, priporočamo pa uporabo zemeljskih tonov, saj z njimi posnemamo naravne materiale,« pojasnjuje Matjaž Levičnik iz Juba. Dekorativni omet lahko nanesemo na kakršnokoli fino ometano površino, neometan beton ter mavčnokartonske in vlaknenocementne plošče, izjemoma pa tudi na iverne plošče. Takšna obdelava je po izkušnjah mojstra Koželja primerna predvsem za neravne zidne in tudi stropne površine, saj so zaradi reliefnega videza nepravilnosti manj opazne.

Previdno pri obsegu in barvah

Na koliko stenah se odločimo za dekorativno obdelavo in na katerih, je odvisno predvsem od zasnove in opreme prostora, pojasnjuje slikopleskar z dolgoletnimi izkušnjami, medtem ko v Jubu kupcem priporočajo, naj se prej posvetujejo s tehničnim svetovalcem ali arhitektom, predvsem pa naj za lažjo predstavo obiščejo katero od trgovin, kjer so takšne dekorativne obdelave prikazane na večjih površinah. Nikakor ni priporočljivo, da to izvedete na vseh stenah v prostoru, saj potem obdelava ne bo dosegla svojega namena. Bolje je, da izberete le eno, najbolj izpostavljeno steno. Pomembna je tudi prava barva. »Odtenek izberite v času, ko je primerna osvetlitev, pri tem pa upoštevajte splošno pravilo, da si lahko v velikih in svet­lih prostorih privoščimo močnejše odtenke, v manjših in temnejših pa izbiramo svetlejše in nežne tone, da jih tako optično povečamo,« svetuje Levičnik.

Nasveti za domače mojstre

Dekoriranje sten se od klasičnega pleskanja razlikuje tudi po tem, da je zanj potrebnega veliko več časa – poteka namreč v več fazah. Osnova je ustrezna podlaga, vsi nadaljnji postopki pa se razlikujejo od tehnike do tehnike, pojasnjuje Levičnik, ki je na kratko opisal, kako poteka dekoriranje sten z eno njihovih najbolj priljubljenih tehnik, s katero dosežemo videz reliefne usnjene površine ali drobne strukture lubja javorja.

»Na pripravljeno podlago nanesemo dekorativni kit, še preden se ta začne gostiti, pa nanj pritisnemo šumečo folijo in tako izdelamo strukturo. Zrak izpod nje iztisnemo s tapetniško metlico ali sintetično gobo. Folijo pustimo na površini približno 20 minut, da dosežemo pravilen vzorec. Ko se struktura posuši, nanesemo še različne materiale, ki dajo končnemu videzu posebno patino,« opisuje Levičnik in dodaja, da je pri bolj preprostih načinih obdelave takšno tudi orodje, ki ga potrebujemo, saj na primer uporabimo kar dekorativno rokavico ali gobico. Za zahtevnejše tehnike pa si moramo priskrbeti več pripomočkov, kot so nerjavna gladilka, lopatica, vzorce pa lahko oblikujemo tudi z dekorativnimi ščetkami ali že omenjenimi dekorativnimi valjčki.

Vsem, ki vam zgornja navodila niso vzela poguma in motivacije, da se krašenja sten lotite kar sami, sogovornika svetujeta naslednje: da bo končni rezultat tak, kot ste si ga zamislili, tehniko obdelave preizkusite in izpilite na manjši mavčni plošči ali manj opazni steni v garaži ali kleti. Vsaka tehnika nanosa je namreč zgodba zase, zato je pred ustvarjanjem dobro poznati osnovne lastnosti, kot so pokrivnost oziroma lazurnost, barvne kombinacije ter kemijska združljivost premazov, svetuje Matjaž Levičnik, ki vsem domačim mojstrom priporoča obisk delavnice, kjer vas seznanijo z dekorativnimi tehnikami, lastnostmi materialov in osnovami nanašanja.

Obstojnost in odstranjevanje

Takšne dekoracije so dolgo obstojne in po večini pralne, kar pomeni, da jih lahko obrišemo z vlažno krpo, vsekakor pa je njihova življenjska doba odvisna od kakovosti in namembnosti uporabljenih materialov. Preden se odločimo za katerokoli dekorativno obdelavo, je povsem na mestu še vprašanje, kako težko jo bo prekriti oziroma odstraniti, če se je bomo naveličali. Sogovornika sta pojasnila, da je odvisno predvsem od debeline in strukture nanosa materiala. »Pri tehnikah z majhnim reliefom stene preprosto prebarvamo, pri debeloslojnih nanosih z grobo strukturo pa je potrebna izravnava površine z izravnalno oziroma gladilno maso, šele nato sledi nadaljnja obdelava,« pravi Levičnik.