Za eno- in dvostanovanjske stavbe je na voljo 15 milijonov evrov, od tega je do pet milijonov evrov zagotovljenih iz sklada za podnebne spremembe, namenjeni pa so za določene naložbe v stanovanjskih stavbah na degradiranih območjih v tistih občinah, ki so sprejele odlok o načrtu za kakovost zraka zaradi čezmerne obremenjenosti s prašnimi delci PM10 (Murska Sobota, Maribor, Ljubljana, Celje, Zagorje, Hrastnik in Kranj). Za večstanovanjske stavbe je na voljo šest milijonov evrov, od tega je do 2,5 milijona zagotovljenih iz sklada za podnebne spremembe. Sredstva za gradnjo ali nakup novih pasivnih ali skoraj ničenergijskih stavb ter za nakup stanovanj v večstanovanjskih pasivnih ali skoraj ničenergijskih stavbah so omejena na 700.000 evrov.

Na degradiranih območjih višje spodbude

Višina spodbude je pri večini ukrepov, za katere je mogoče dodeliti nepovratna sredstva, tako kot v prejšnjem pozivu omejena na 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe. Za nekatere naložbe na degradiranih območjih pa so spodbude višje in znašajo do 50 odstotkov priznanih stroškov, vendar je, poudarjajo na Eko skladu, za vsak posamezen ukrep določena omejitev višine spodbude v absolutnem znesku.

Za toplotno izolacijo fasade starejše eno- ali dvostanovanjske hiše je tako mogoče pridobiti subvencijo v višini do 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe, a ne več kot 12 evrov na kvadratni meter za največ 200 kvadratnih metrov toplotnoizolativne fasade enostanovanjske stavbe in za največ 150 kvadratnih metrov fasade na stanovanje v dvostanovanjski stavbi. Na degradiranih območ­jih znaša spodbuda do 50 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 15 evrov na kvadratni meter za največ 200 kvadratnih metrov toplotnoizolativne fasade enostanovanjske hiše in za največ 150 kvadratnih metrov fasade na posamezno stanovanje v dvostanovanjski stavbi.

Podobno je pri drugih naložbah. Za vgradnjo ogrevalne toplotne črpalke (TČ) voda/voda ali zemlja/voda v eno- ali dvostanovanjsko stavbo je mogoče pridobiti največ 2500 evrov (na degradiranih območjih največ 3100 evrov), za TČ zrak/voda z grelnim številom 3,65 in več je znesek omejen na 1500 oziroma 1850 evrov, za TČ zrak/voda z grelnim številom od 3,35 do 3,64 pa na 1000 oziroma 1250 evrov. Za sanitarno TČ znaša višina spodbude največ 250 oziroma 300 evrov.

Za priključitev starejše hiše na sistem daljinskega ogrevanja na obnovljiv vir energije lahko občani pridobijo subvencijo največ 1000 evrov na posamezno stanovanje (največ 1250 evrov na degradiranih območjih). V večstanovanjskih stavbah lahko za ta namen na degradiranih območjih pridobijo od največ 1250 do največ 7500 evrov (odvisno od nazivne moči toplotne postaje), drugod pa od največ 1000 evrov do največ 6000 evrov.

Na Eko skladu opozarjajo na nekatere izjeme, ki se nanašajo na degradirana območja s sprejetim odlokom o načrtu za kakovost zraka, nepovratna finančna spodbuda za vgrad­njo kurilne naprave na lesno biomaso in ogrevalne TČ v obstoječo stavbo ali novogradnjo ne more biti dodeljena, če občinski akt ali lokalni energetski koncept na teh območ­jih določa drug prednostni vir ogrevanja.

Obvezna vgradnja labda sonde, manj za prezračevanje z rekuperacijo

V novem pozivu so zaostreni pogoji za pridobitev subvencije za vgradnjo kurilnih naprav na lesno biomaso za centralno ogrevanje. Kakor pojasnjujejo na Eko skladu, morajo imeti v skladu z veljavno uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednje velikih kurilnih naprav vse naprave z ročnim polnjenjem (polena, na primer) obvezno vgrajeno lambda sondo. Pri kotlih, ki omogočajo uporabo dveh ali več vrst energentov (polena in peleti, na primer), pa bo treba preveriti skladnost z zahtevami javnega poziva glede toplotno-tehničnih lastnosti za vse vrste goriv, ki se lahko uporabljajo.

Tako kot lani pa tudi letos velja, da morajo imeti kurilne naprave z ročnim polnjenjem prigrajen vodni toplotni zbiralnik s prostornino najmanj 12 litrov na liter polnilnega prostora z gorivom, vodni toplotni zbiralnik (zalogovnik) pa mora imeti tudi prostornino najmanj 55 litrov na kilovat nazivne toplot­ne moči naprave. Naprave s samodejnim polnjenjem (izjema so peletne peči z vodnim toplotnim prenosnikom) morajo imeti prigrajen vodni toplotni zbiralnik (zalogovnik) s prostornino najmanj 20 litrov na kilovat nazivne toplotne moči naprave. Vodnega top­lotnega zbiralnika ni treba prigraditi napravi s samodejnim polnjenjem goriva in z možnostjo regulacije moči, če dosega vrednosti emisij snovi v zrak skladno z zahtevami poziva tudi pri najmanjši nastavitvi moči kurilne naprave (nižji ali enaki 30 odstotkom nazivne moči) po standardu SIST EN 303-5.

Občani, ki nameravajo vgraditi prezračevalni sistem z rekuperacijo, bodo letos upravičeni do nižjih subvencij – največ 2000 evrov za izvedbo centralnega prezračevalnega sistema (lani je bil znesek višji za 500 evrov) oziroma največ 300 evrov na vgrajeno enoto lokalnega sistema prezračevanja (lani 400 evrov). Na degradiranih območjih bo subvencija višja – največ 2500 evrov za centralni prezračevalni sistem in največ 380 evrov na vgrajeno enoto lokalnega prezračevalnega sistema.

Spodbude le še za pasivne in skoraj ničenergijske novogradnje

Medtem ko je bilo še lani mogoče pridobiti nepovratna sredstva tudi za nizkoenergijske novogradnje, to po novem pozivu ni več mogoče. Do subvencij bodo namreč upravičeni le še tisti, ki bodo gradili v pasivnem ali skoraj ničenergijskem standardu oziroma kupili hišo, zgrajeno v omenjenih standardih. Največ, 125 evrov na kvadratni meter neto ogrevane površine stavbe, se lahko dodeli za gradnjo stanovanjskih stavb v energijskem razredu do 10 kWh/m2, toplotno izoliranih z najmanj 75-odstotnim volumskim deležem izolacijskih materialov naravnega izvora. Spodbuda je lahko dodeljena za največ 150 kvadratnih metrov veliko samostoječo enostanovanjsko hišo oziroma za največ 120 kvadratnih metrov veliko vrstno hišo ali stanovanje v dvojčku oziroma dvostanovanjski hiši.

Nepovratna sredstva je mogoče pridobiti tudi za celovito obnovo starejše stanovanjske stavbe, največ, 125 evrov na kvadratni meter neto ogrevane površine, za obnovo stavbe v energijskem razredu do 20 kWh/m2 in toplotno izolirane s 75-odstotnim volumskim deležem izolacijskega materiala naravnega izvora.

Za nakup stanovanja v novi ali prenovljeni pasivni ali skoraj ničeenergijski tri- in večstanovanjski stavbi je mogoče pridobiti 150 evrov subvencije za največ 80 kvadratnih metrov neto ogrevane površine stanovanja.

Najem kredita in hkratna pridobitev subvencije

Eko sklad tudi letos ponuja občanom mož­nost najema kredita ob hkratni pridobitve nepovratnih sredstev za naložbe, ki lahko združujejo enega ali več različnih ukrepov. Razpisana sredstva so višja za dva milijona evrov, obrestna mera kreditov je trimesečni euribor + 1,5 odstotka, efektivne obrestne mere pa so objavljene v besedilu javnega poziva 49OB13, ki bo veljal še do konca aprila.

Oba javna poziva sta objavljena v uradnem listu in na spletnih straneh Eko sklada, kjer je na voljo tudi dokumentacija za prijavo.