Nadstreški: Eden od osnovnih elementov arhitekture

17. 4. 2014 | Besedilo: Barbara Primc | Fotografije: arhiv KošorokGartner arhitekti, Jelovica hiše, Lumar in dokumentacija Dela

nadstreški, ozelenjeni nadstreški

Nadstreške, takšne in drugačne, srečujemo na vsakem koraku, tako v javnem urbanem prostoru (nad vhodi v javne zgradbe, na avtobusnih postajah, bencinskih servisih ...) kot ob zasebnih hišah. Te običajno krasi vsaj nadstrešek nad vhodom ali teraso, pogosto pa še eden, ki daje zavetje avtomobilu.

Nadstrešek je že od pradavnine eden osnovnih elementov arhitekture, pojasnjuje arhitekt Gregor Košorok iz biroja KošorokGart­ner arhitekti: »Jama, v kateri so si zatočišče poiskali prvi praljudje, pravzaprav ni bila nič drugega kot velik nadstrešek (nad-streha), nekaj, kar jih je zavarovalo pred različnimi vremenskimi vplivi.«

Funkcija nadstreškov je tako po njegovih besedah ostala nespremenjena vse do današnjih dni – dati zavetje pred različnimi vremenskimi vplivi. Tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika najdemo razlago, da je nadstrešek »streha nad kakim delom stavbe ali pred njim, navadno manjša«. V zgodovini pa se je močno spreminjala njihova oblika. »Odvisna je bila predvsem od izbranega materiala in tehničnega znanja o njegovi obdelavi v določenem obdobju. Sodobne tehnologije nam omogočajo izredno drzne in lahke konstrukcije nadstreškov, na primer v steklu, vendar se lahko pogosto skrijejo pred antičnimi kamnitimi mojstrovinami ali jekleno-steklenimi nadstreški iz obdobja secesije,« pravi sogovornik.

Arhitekt Matej Rozman, ki sodeluje pri arhitekturnih zasnovah hiš Jelovica, meni, da so se nadstreški, podobno kot sama arhitektura, spreminjali skupaj z bivalnimi vzorci: »Zaradi novih tehnologij obdelave materialov, novih tehnoloških procesov in ne nazad­nje zaradi pojava novih materialov imamo danes pri načrtovanju nadstreškov precej več možnosti izbire.«

Preproste oblike in ravne linije

Sodobni nadstreški sledijo smernicam sodobne arhitekture, ki po besedah Gregorja Košoroka teži k preprostim oblikam in ravnim linijam: »Dekor je prej izjema kot pravilo, čeprav se tudi pri oblikovanju nadstreškov trendi ciklično ponavljajo. Vsekakor sodoben nadstrešek ne sme biti zgolj funkcionalen, ampak je nadvse pomembna tudi njegova vizualna podoba, njegova izraznost.« Ko se namreč približujemo objektu, naše oči podzavestno iščejo njegov vhod, ki ga običajno nakazuje prav nadstrešek. Ta je tako naš prvi stik z objektom, dodaja sogovornik, skozenj vstopamo v sam objekt, zato je seveda zelo pomembno, kako je oblikovan.

Z arhitekturnega vidika mora vsak nadstrešek najprej izpolnjevati svojo primarno funkcijo – uporabnika zaščititi pred različnimi vremenskimi vplivi. Že zelo zgodaj pa je kot eden osnovnih elementov arhitekture pridobil tudi svoj izrazni pomen, poudarja Košorok: »Prav zaradi tega je zelo pomembno, kako je oblikovan. Če je objekt sam po sebi zelo izrazen in se nadstrešek postavi naknadno, mora biti novi dodatek zadržan, da objekta ne preglasi. Če pa je objekt oblikovno neambiciozen, mu s pravim nadstreškom lahko dodamo osebno noto, ki postane njegova dodana vrednost.« Pri načrtovanju novega objekta pa mora biti nadstrešek sestavni del celote, ne njen dodatek. V obeh primerih Košorok priporoča, da je preprost za vzdrževanje in tehnično ne preveč zahteven.

Ustrezno dimenzioniran in v sozvočju z objektom

Da mora biti nadstrešek predvsem ustrezno dimenzioniran in oblikovan v sozvočju z objektom, na katerega bo pripet (ne glede na to, ali gre za novogradnjo ali obstoječo hišo), poudarja tudi Matej Rozman: »Priporočljivo je, da oblikovno in funkcionalno dopolnjuje osnovni objekt. Težko pa je podati konkreten recept, konkreten odgovor na vprašanje, kakšen je dober nadstrešek.« Odvisno je nam­reč od konkretnih razmer, od posebnosti objekta, ob katerem ga načrtujemo, in njegove okolice.

V preteklosti so prevladovali leseni nadstreški iz barvane smreke, po možnosti v temno rjavi barvi, običajno z dvokapno streho. V večini primerov so bili po Rozmanovih besedah namenjeni avtomobilom: »Nadstreški in drugi pomožni objekti so zdaj tipološko zelo raznovrstni in v različnih vlogah – denimo kot povezava med vhodom in parkirnim mestom, na prehodu iz bivalnih prostorov (nadstrešek nad zunanjo, bivalno teraso), v sklopu letne kuhinje in podobno.«

Osnovna funkcija nadstreška se skozi zgodovino, kot že rečeno, ni bistveno spremenila. Njegov primarni namen je še vedno ponuditi uporabniku zavetje pred vremenskimi vplivi. V nekaterih primerih se je spremenil samo predmet, ki mu zagotavlja zavetje, pojasnjuje Košorok. Tako je nekdanji nadstrešek pred hlevom, pod katerega so kmetje pred dežjem zapeljali voz s senom, zdaj nadomestil nadstrešek za avtomobile.

Tudi ozelenjeni nadstreški

Čeprav je torej osnovni namen nadstreška zagotav­ljati zaščito pred vremenskimi vplivi, uporabniki hkrati želimo, da bi skozenj v objekt prihajalo čim več svetlobe. Prav zaradi te želje se v sodobni arhitekturi pogosto uporabljajo stekleni, ki pa imajo po besedah Gregorja Košoroka tudi pomanjkljivosti: »Če ne poskrbimo za pravilno izvedbo in redno čiščenje, se na steklu nabere umazanija (prah, razni delci, mah), ki močno zmanjšuje estetsko in funkcionalno vrednost.« Glede vzdrževanja so tako veliko bolj hvaležni nadstreški iz pločevine, umetnih mas, lesa ali opeke. Vse pogosteje se uporablja tudi sistem zelene strehe z ekstenzivno ozelenitvijo.

Materialov za različna nadkritja je zelo veliko. Matej Rozman pri svojem delu opaža, da so v ospredju membrane iz umetnih mas (strehe z majhnim naklonom ali ravne strehe), pločevinaste strehe (aluminij, titancink), pri strehah z večjim naklonom pa maloformatni strešnik: »Povsem ustrez­ne rešitve nastajajo tudi z uporabo ravne ali valovite polikarbonatne kritine, ki prepušča svetlobo. Na Norveškem pa sem tako na podeželju kot v mestih opazil zelo veliko nadstreškov, ozelenjenih z visokoraslo travo in drugo intenzivno zazelenitvijo, kar pri nas ni prav pogosto.«

Vsak arhitekt načrtuje in oblikuje nadstrešek na podlagi pogovora z naročnikom, v okviru njegovih želja in tudi finančnih zmožnosti. »Vsekakor moramo biti pozorni, da je oblikovna zasnova podobna že obstoječim elementom pri gradnji hiše oziroma da so vsi ti elementi oblikovani podobno in torej delujejo usklajeno. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na tehnično ustreznost pri stikovanju na obstoječi objekt, da se izognemo težavam z zamakanjem,« še poudarja Rozman.

Če je le mogoče, nadstrešek načrtujemo sočasno z objektom. Le tako lahko dosežemo skladnost oblike in materialov, poudarja Gregor Košorok: »Ko se odločimo za postavitev nadstreška k obstoječemu objektu, moramo najprej dobro oceniti obstoječi objekt, prepoznati njegove glavne značilnosti, prednosti in morebitne pomanjkljivosti. Na podlagi skrbne analize določimo obliko in izbor materialov za predvideni nadstrešek.« Sogovornik še enkrat poudari, da nadstrešek ne sme preglasiti obstoječega objekta – z njim ne sme tekmovati, ampak naj ga diskretno dopolnjuje. »Če je hiša brez pravega 'značaja', pa si pri oblikovanju nadstreška lahko privoščimo več oblikovalske svobode. Izkušen arhitekt bo znal presoditi, kakšen nadstrešek je najbolj primeren za posamezen objekt.«

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE