Slabo zgrajena hiša je lahko pozneje velik strošek, pri čemer kakovost gradnje ni odvisna samo od kakovosti zidakov in malte, ampak predvsem od spretnosti in natančnosti zidarja. Debelina zunanjih in notranjih nosilnih ter predelnih sten je določena že v gradbenem načrtu in tega se je treba držati, sicer hiša ne bo postavljena za večno, kakor radi pravimo. Obstojnost zidu zagotavljajo zidaki s svojo težo, zato hitrost zidanja ni pomembna (razen s finančnega vidika, saj jo lahko investitor prilagaja trenutnim finančnim zmožnostim), upoštevati pa je treba, da novih sten ne smemo prehitro obremenjevati, ker bi se lahko zrušile, če malta med zidaki še ne bi bila povsem suha.

Kakovost betona je predpisana

Večina konstrukcijskih elementov je narejena iz betona, katerega kakovost je za posamezne elemente določena z veljavnimi predpisi in statično presojo oziroma izračuni. V osnovi je sestavljen iz peska, cementa in vode. Splošno prepričanje je, da mešanje betona ni nobena umetnost, a vprašanje je, ali zna vsak pripraviti pravo mešanico. Čedalje več investitorjev se odloči za nakup že pripravljenega betona, saj je zelo pomembno, kakšna je kakovost posameznih sestavin in njihovo razmerje, poleg tega se vanj primešajo različni dodatki, na primer za prožnost.

Končna kakovost betonskega elementa je odvisna tudi od kakovosti vgradnje in začetnega vzdrževanja. Kakovostna vgradnja pomeni, da so opaži, v katere se vliva beton (za temelje, strope, betonske stene, nosilne in okrasne stebre, ograje in podobno) pravilno pripravljeni. Nekdaj so jih pripravljali tesarji, zdaj to večinoma počnejo zidarji. Svež beton med sušenjem pritiska na opaž in ga lahko deformira, razlaga Ivan Slaček iz podjetja Zidarstvo Slaček, zato je pomembno, da zanj izberemo kakovosten les ustrezne debeline. Nekakovosten in pretanek les ne more zdržati pritiskov betona, zato se lahko betonska stena nepravilno ukrivi ali izboči. Temu se izognemo z dovolj na gosto postavljenimi zagozdami in klini, pri katerih ne gre varčevati, opozarja sogovornik. Še bolj pomembna je kakovost lesa pri opažih za strope, saj je teža svežega betona, ki ga vlijemo nanje, zelo velika. Šibkejše deske, ki niso dovolj podprte z lesenimi tramovi, se pod njegovo težo upognejo in usločen strop je pozneje z grobimi ometi zelo težko izravnati. Z grobimi ometi bo treba dodatno gladiti stene, če deske za opaž niso dovolj gladke in ravne ali če opaž ni natančno postavljen. Če namreč stiki med deskami niso čim tesnejši in pravilni, betonska površina ne bo ravna in gladka.

Vliti beton je treba med sušenjem primerno vzdrževati, saj iz njega izhlapeva voda. Če izhlapeva prehitro, kar je pogosto pri visokih temperaturah, lahko betonski elementi popokajo, zato jih je treba ves čas izdatno polivati z vodo, pravi Slaček. Beton bo suh in pripravljen na obremenitve že po tednu ali dveh, svojo pravo trdnost pa bo dobil šele po štirih. Najpogostejša napaka, ki jo naredijo samograditelji, da bi pospešili gradnjo, je, da prehitro odstranijo opaž ali podporne stebre pod stropovi in obremenijo betonske elemente. Strop se lahko zaradi tega tudi zruši.

V beton je treba vgraditi ustrezno količino železa oziroma armirne mreže, pri čemer je razmerje med njima odvisno od posameznega betonskega elementa. Graditelji so pogosto prepričani, da ustrezno trdnost in nosilnost zagotavlja razmerje, pri katerem je več železa in manj betona, a to nikakor ne drži; zaradi prevelike količine železa lahko beton popoka. Poleg ustreznega razmerja je pomembna tudi kakovost železa.

Pravilno izdelano ostrešje

Potem ko je postavljena zadnja etaža hiše, se je treba lotiti izdelave ostrešja. Pri tem ni priporočljivo pretirano zniževati stroškov, saj pravilno izdelano ostrešje in kakovostna kritina pomembno vplivata na kakovost bivanja v hiši, hkrati pa zagotavljata zaščito preostalih konstrukcijskih elementov. Da bo streha optimalno opravljala svojo nalogo, mora biti ustrezno načrtovana, izvedena in pozneje vzdrževana. Velja, da bolj ko je preprosto oblikovana, laže in bolje opravlja svojo nalogo. Pravilna izdelava konstrukcije ostrešja je zelo pomembna, pravi krovec Hamdija Badić iz podjetja Kleparstvo Badić, saj predstavlja podlago za poznejše prekrivanje strehe in izvedbo toplotne izolacije.

Projekt za izdelavo strehe mora vsebovati statični izračun vseh nosilnih elementov ostrešja, ki upošteva predpisane obremenitve (lastna teža, sneg, veter, potres) in tudi vse izvedbene načrte. Ostrešja so dimenzionirana predvsem za obtežbo od zgoraj ali s strani, medtem ko je v praksi pogosto zanemarjena obtežba s spodnje strani. Vsak element strešne konstrukcije mora biti pred postavitvijo ustrezno zaščiten, kar je še zlasti pomembno, če za konstrukcijo ostrešja uporabimo les in lesene elemente. Leseno strešno konstrukcijo, ki jo sestavljajo škarniki, prečne lege in slemenske kapne lege, naj izdelajo tesarji, saj gre za delo, ki ne dopušča napak, enako velja za betonske in kovinske strešne konstrukcije. Če nameravamo na podstrešju urediti bivalne prostore, je treba to upoštevati že pri načrtovanju konstrukcije, določanju višine ostrešja in pri toplotni izolaciji. Vsekakor velja, da je treba za streho uporabiti kakovostne gradbene izdelke, ki imajo dokazila o skladnosti s tehničnimi specifikacijami, predvidena po zakonu o gradbenih proizvodih.

Že najmanjša napaka nas lahko drago stane

Skozi nepravilno izdelano streho se lahko pozimi izgubi tudi do 30 odstotkov toplote, poleti pa ta prodira v notranjost in prostori se pregrevajo. Vsaka napaka nas prej ali slej drago stane. Elementi ostrešja morajo biti primerno sidrani oziroma povezani s konstrukcijo stavbe, torej z zidovi in stebri, posebno pozornost pa je treba nameniti detajlom pritrditve kritine, še zlasti lahke. Problematični so lahko veliki paneli, ti morajo biti kakovostno sidrani, da jih veter s spodnje strani napušča ali srk zraka z zgornje strani ne dvigne v celoti.

Slabo ali nepravilno položena kritina, netesnost plasti pod njo, med katerimi sta pomembni predvsem sekundarna kritina in parna ovira ali zapora, so vzrok, da meteorna voda, veter, toplota in mraz hitro najdejo pot v notranjost. Zadnja dva bosta skozi streho prehajala toliko laže, kolikor več bo toplotnih mostov v nepopolno položeni toplotni izolaciji. Sogovornik pri svojem delu opaža, da je največ napak pri tipičnih kleparskih delih, torej pri delu s pločevino, pogoste so tudi pri sami izdelavi ostrešja, nepravilnosti pri izvedbi prezračevanja in vgradnji toplotne izolacije. Te napake so očem skrite, posledice slabo opravljenega dela pa se lahko kmalu pokažejo v vseh svojih razsežnostih.

Graditelj lahko izbira med številnimi kritinami, pri čemer naj se ne bi odločal samo na podlagi cene, ampak predvsem na podlagi kakovosti, ki zagotavlja daljšo življenjsko dobo, in dejstva, da bo kritina ustrezala hiši tudi z estetskega vidika. Badić pravi, da je najpogostejša izbira še vedno opečna kritina, sicer pa se graditelji najbolj zanimajo za lahke kritine, kot so kovinske, bitumenske, vlaknocementne in podobno. Pokrivanje ostrešja oziroma polaganje kritine je delo, ki naj ga opravijo za to usposobljeni krovci kleparji, še pravi sogovornik. Pri tem ne gre pozabiti na kleparska dela, kot so izdelava in montaža strešnih žlebov, odtočnih cevi, obrobe strešnih oken, portalov, snegolovov in strelovodnih sistemov, ki skupaj z notranjo zaščito in dobro ozemljitvijo zagotavljajo varnost pred udari strele.

Delo in dom, 20. oktober 2010