V praksi to pomeni, da bodo nove in obnovljene stavbe energijsko visoko učinkovite in bodo za delovanje sistemov potrebovale zelo malo energije, pa še ta bo morala biti pridobljena iz obnovljivih virov (sonce, lesna biomasa, toplota iz okolice, soproizvodnja), po možnosti na stavbi sami ali v njeni bližini.

Kar zadeva samo gradnjo in obnovo, pri nas ni pričakovati večjih težav, čeprav bo akcijski načrt dodatno zaostril v pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah določena merila. Dokaz za to so že zgrajene in obnovljene hiše – v tokratni gradbeni prilogi predstavljamo tri. Prvo smo izbrali, ker skoraj ničenergijski standard presega, saj s sončno elektrarno na strehi proizvede več elektrike, kot je potrebuje za delovanje vseh hišnih sistemov. Druga je po celoviti prenovi postala zelo dobra nizkoenergijska, lastniku tretje pa je uspelo z delno prenovo prepoloviti stroške za ogrevanje.

Malo teže bo zagotoviti zahtevani delež obnovljivih virov, pravi Mihael Mirtič z GI ZRMK (intervju z njim objavljamo v nadaljevanju). V nezavidljivem položaju so v tem trenutku predvsem tisti investitorji, ki bi radi naredili še korak naprej in zgradili aktivno, torej plusenergijsko hišo. Naložba v sončno elektrarno, s katero je ta cilj najlažje doseči, se namreč ne splača, prevelik finančni zalogaj so (še vedno) tudi naprave za soproizvodnjo majhne moči. A zgoraj omenjeni akcijski načrt naj bi po mnenju ministrstva za infrastrukturo, kjer so ga pripravili, izboljšal dostopnost zdaj razmeroma dragih tehnologij.

Predstavitve treh različnih hiš - zidane, montažne in pasivne plusenergijske hiše ter intervju z Mihaelom Mirtičem, vodjo projektov na Gradbenem inštitutu ZRMK, si lahko preberete v novi številki priloge Deloindom.