Novih fasadnih sistemov na sejmu letos sicer ni bilo, so pa nekateri proizvajalci toplotnih izolacij in ponudniki fasadnih sistemov predstavili nekaj novosti oziroma izboljšav posameznih komponent, ki sestavljajo fasad­ni sistem.

Z zeleno misijo nagrajeni zaključni sloj

Podjetje Jub je tako na sejmu predstavilo siloksanizirani akrilni glajeni zaključni sloj Unixil G Cool, ki je del toplotnoizolacijskega sistema Jubizol Comfort in je dobil tudi nagrado zelena misija, ki jo podeljujeta Gos­podarsko razstavišče in Združenje lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Zaključni omet združuje dobre lastnosti akrilnih in silikonskih ometov, odlikuje ga do 25 odstotkov nižja raven segrevanja površine, za izdelavo odtenkov pa so uporabljeni posebni IR-odbojni pig­menti, ki preprečujejo čezmerno raztezanje fasadnih površin zaradi pregrevanja in omogočajo uporabo odtenka na celotni površini objekta, pojasni Jelka Slatinšek iz Juba.

Tankoslojni toplotnoizolativni fasadni sistem z novim ometom torej učinkovito zmanjša vpliv sončnega sevanja na površino fasade in s tem tudi možnosti za morebitne deformacije toplotnoizolacijskega materiala. Proizvod je namenjen dekorativni zaščiti fasadnih zidnih površin vseh vrst objektov, tudi večetažnih zgradb z minimalnimi streš­nimi napušči. Uporaba mikroarmirane malte v osnovnem ometu zagotavlja ustrezne trdnostne lastnosti in želeno varnost tudi pri minimalni debelini, pri izbiri temnejših zaključnih ometov ali v zahtevnejših mikroklimatskih razmerah, doda sogovornica.

Sistemi z evropskim tehničnim soglasjem

Graditelji, kakor opaža, v zadnjem času želijo predvsem optimalen nakup glede debeline izolacije, prihranka ogrevalnih stroškov in končne cene toplotnoizolacijskega sistema. Vse manj se odločajo za nakup posameznih komponent, saj se zavedajo, da le sistem s preverjenimi komponentami zagotavlja dolgoročno varno naložbo in znižanje ogrevalnih stroškov tudi za 40 odstotkov, pravi Slatinškova in poudari, da z lastno proizvodnjo ekspandiranega polistirena (EPS) zagotavljajo popoln nadzor nad vsemi komponentami, vgrajenimi v fasadni sistem, vsi njihovi sistemi pa imajo evropsko tehnično soglasje (ETAG 004), kar je med drugim pogoj za pridobitev nepovratnih sredstev Eko sklada.

Tudi podjetje Saint-Gobain Weber Terranova z izpolnjevanjem zahtev tehnične smernice ETAG 004 dokazuje, da je kakovost vseh komponent, vgrajenih v njihove fasadne sisteme, nadzirana in preverljiva. Kakor pravi Matija Proj, se od drugih ponudnikov fasad­nih sistemov razlikujejo po tem, da imajo v ponudbi sistem z dvoslojno konusno perforirano izolacijsko ploščo, tako imenovano »kremšnito«, ki ima toplotno prevodnost 0,030 W/mK (izdelujejo jo v podjetju Novolit). Graditelj lahko za sanacijo toplotnega ovoja stavbe pridobi sredstva Eko sklada že za vgradnjo zgolj 10 centimetrov izolacije, poudari sogovornik.

Jedro sistema je perforirana izolacijska plošča, izdelana po kalupni tehnologiji, ki zapira celično strukturo plošče, sestavljena pa je iz dveh plasti: spodnja plast je iz grafitnega EPS, zgornja, debela 10 milimetrov, pa iz običajnega rumenega EPS, ki med vgradnjo preprečuje zvijanje črne plošče zaradi izpostavljenosti neposrednemu osončenju. Konusno perforiranje preprečuje zalivanje luk­njic z lepilom pri izdelavi armirnega sloja in v kombinaciji s higroskopičnim zaključnim slojem weber.pas topDry omogoča usklajenost difuzije vodne pare.

Omenjeni zaključni sloj po besedah Matije Proja vključuje najnovejšo tehnologijo izdelave zaključnih slojev. Njegova primarna naloga (in vseh drugih zaključnih slojev) je sicer zaščita fasadnega sistema pred vremenskimi vplivi in vdorom vlage, ki lahko povzroči propadanje jedra fasadnega sistema in gradbene konstrukcije, vendar je glavna prednost pred drugimi zaključnimi sloji higroskopičnost. Kaj to pomeni? Že dobrih 30 let, odkar obstajajo tankoslojni zaključni sloji, se proizvajalci trudijo izdelati takšnega, ki bi učinkovito preprečeval nastanek alg in plesni na fasadi zaradi vlage, a še niso našli 100-odstotne rešitve. Prve rešitve so bili popolnoma vodoodbojni sloji, ki pa niso rešili težave kondenza, saj ta nima dovolj lastne teže, da bi se sam odvedel s površine fasade. Naslednji korak je bil, da so zaključnim slojem začeli dodajati algicide, ki zvišujejo pH podlage, vendar so UV-neobstojni in po določenem času ne opravljajo več svoje naloge, pojasni Proj in doda, da je higroskopični zaključni sloj korak v pravo smer, saj prerazporeja vlago z bolj vlažnih območij na manj vlažna in tako fasado hitreje posuši. Na suhih površinah pa se alge in plesni ne razvijejo.

Graditelji, ki se odločajo za toplot­no sanacijo ovoja objekta s kratkimi napušči in že zamenjanimi okni, iz njihove ponudbe najpogosteje izberejo izolacijski sistem weber.therm plus ultra, ki je za 50 odstotkov bolj izolativen kot EPS in vgradnja zgolj osmih centimetrov zadošča za pridobitev sredstev Eko sklada. Matija Proj priporoča fasadni sistem s kameno volno za objekte, pri katerih je poleg toplotne zaželena tudi visoka stopnja zvočne zaščite, njena vgradnja pa je obvezna v objektih, višjih od 22 metrov. Za sanacijo objektov, v katerih težave povzroča vlaga, priporoča sistem »kremšnite«, vendar graditelji, ki imajo omejena finančna sredstva, pogosto vgradijo sistem z običajnim EPS, doda sogovornik.

Osemkrat bolj izolativni vakuumski paneli

»Kremšniti« podobno izolacijsko ploščo so začeli izdelovati tudi v Fragmatu, kjer sicer po besedah Romana Kuniča ugotavljajo, da se je proizvodnja sivega EPS z dodatkom grafita in z 20 odstotkov boljšo toplotno izolativnostjo v preteklem letu podvojila. Podatek ne preseneča, pravi sogovornik, saj se estetika stavbe precej spremeni, če v ovoj vgradimo 16 centimetrov običajnega EPS, bist­veno manj pa, če jo izoliramo z nekaj centimetrov tanjšim grafitnim. Od običajnega je približ­no 20 odstotkov dražji, a razliko v ceni po njegovih besedah hitro izničimo z drugimi elementi, kot so krajša sidra, ožje okenske police in podobno. Ker so plošče sivega EPS bistveno bolj občutljive na toploto sončnih žarkov in se tudi za 25 stopinj Celzija bolj segrejejo kot plošče belega, so se pri vgrad­nji začele kriviti, čeprav je oprijemljivost na lepilo pri obeh enaka. A dokler se lepilo ne veže na steno, kar lahko traja tudi do pet dni, lepilo ne more kompenzirati pritiskov kriv­ljenja plošče zaradi toplote sončnih žarkov.

Na sivo ploščo so zato dali tanek sloj svetlega EPS, ki preprečuje pregrevanje plošče v času vezanja lepila. Vsaka plošča je narejena posebej v kalupu, medtem ko je običajni EPS skoraj ves izdelan v velikem bloku in ga šele nato narežejo na plošče, razloži Kunič. Proizvodnja je zato nekoliko bolj zamudna in dražja, saj so celice zavarjene v kalupu in je vpijanje vode manjše (pri rezanju plošč te celice odpremo).

Fragmat je na sejmu predstavil še eno novost, in sicer vakuumske izolacijske panele, ki so osemkrat bolj toplotnoizolativni od drugih izolacijskih materialov; štiricentimetrski sklop nadomesti 16 centimetrov izolacije iz običajnega EPS. Ker gre za izjem­no drago izolacijo, Kunič ne verjame, da bi lahko nadomestila druge izolacijske materia­le, je pa vsekakor dobra rešitev za tiste dele stavb, kjer ni dovolj prostora za toplotni ovoj običajne debeline, na primer na ozkih balkonih, pri vratih ali oknih. Paneli so primerni tudi za izolacijo stropov v obstoječih prostorih ali stropov teras, pod katerimi nameravajo graditelji urediti bivalne prostore, pa jim primanjkuje višine za vgradnjo izolacije. Izdelek je plod domačega znanja in rezultat sodelovanja s podjetjem Turna iz Velenja, ki vakuumske panele sicer izdeluje za druge namene (štirje Gorenjevi hladilniki imajo z njimi izolirano prednjo steno).

Samočistilni zaključni sloji

Da morajo biti posamezne komponente fasadnega sistema med seboj popolnoma združljive, opozarja tudi Renata Koželj Kvas iz podjetja Sto, ki je na sejmu predstavljalo fasadne sisteme, zaključne sloje in fasadne barve. Graditelji iz njihove ponudbe največkrat izberejo klasični fasadni sistem z izolacijsko ploščo iz trdega EPS, mineralno vezanim lepilom, armirnim slojem, ki fasado varuje pred mehanskimi poškodbami in vplivi vremena, in stekleno tkanino, ki varuje pred elektrosmogom. Izbira zaključnega sloja je odvisna od želja stranke, vsekakor pa je po besedah sogovornice priporočljivo, da izberejo samočistilnega, še zlasti če je hiša brez napuščev oziroma so ti minimalni. Zaključni sloj z učinkom lotusovega cveta v kombinaciji s fasadno barvo z enakim učinkom namreč zagotavlja, da se delci umazanije ne oprimejo površine oziroma jih dežne kaplje potegnejo s seboj. Tako zaključni sloj kot fasadna barva sta dobro paroprepustna, barva vsebuje še dodatno zaščito pred algami in plesnimi. Poleg sistema z izolacijo iz EPS lahko graditelji izberejo tudi takšnega z izolacijskimi ploščami iz mineralne volne ali lesnih vlaken.

Izolacijski materiali, ki jih je na sejmu predstavljalo podjetje Ursa Slovenija (kamena in steklena volna, ekstrudirani polistiren (XPS) in večslojne izolacijske plošče z lesno volno), so del različnih fasadnih sistemov. Letos so prvič na praktičnem primeru (steni) prikazali pravilno izvedbo prezračevane fasade z vsemi pripadajočimi elementi, kot so izolacija, pritrdila, konstrukcija, prezračevani in zaključni sloj. Po besedah Blaža Grdine se graditelji stanovanjskih objektov najpogosteje odločijo za izvedbo kontaktne fasade z izolacijo iz EPS ali kamene volne, za nestanovanjske objekte, zlasti poslovne, pa je najpogostejša izbira prezračevana fasada z izolacijo iz steklene volne. Debelina izolacije se povečuje, povprečje je med 12 in 16 centimetri, graditelji nizkoenergijskih in pasivnih hiš pa se odločajo za več izolacije. Vendar za kakovosten toplotni ovoj ni pomembna zgolj debelina izolacijskega materiala, opozarja sogovornik, prav tako oziroma še bolj je pomembna pravilna izvedba, predvsem detajlov, o čemer pa bomo pisali v prihodnji številki priloge Deloindom.