»Vodilo pri ureditvi dvorišča naj nam bo ustvariti unikaten vrt, v katerem se bomo prijetno počutili, ki ga ne bo treba veliko vzdrževati in bo uporaben čim daljši čas,« postavi izhodišče inženirka vrtnarstva Mojca Vidmar. Ni pomembno zgolj, kakšne rast­line bomo zasadili okoli hiše, temveč tudi, kak­šno imamo ograjo in kakšno dovozno pot, saj naredita prvi vtis na obiskovalce. Pri nas se veliko ljudi odloči za leseno ograjo, saj je les naraven in topel material, ter za betonske tlakovce, saj tako tlakovano površino poleg osnovne pohodne in povozne funkcije odlikuje še lep videz nekakšnega mozaika.

Smiselno urejanje okolice

Preden se lotimo urejanja dvorišča pred hišo, je dobro izrisati tloris površine in napisati seznam vsega, kar bi želeli imeti in kar bi želeli početi. »Posebej razmislimo o vhodnem delu vrta, bivalnem delu, zasaditvi, o mejah s sosednjimi zemljišči, željah posameznih družinskih članov, kot so hobiji ali otroška igrala, o gradnji dodatnih objektov ter kakšnih posebnih zahtevah. Nato sledi zbiranje idej, ki jih temeljito pretehtamo in približamo realnim možnostim,« svetuje Mojca Vidmar. Nato se odločimo, ali bomo zasnovali dvorišče na pravokotniških oblikovalskih načelih ravnih linij, ki dajejo prostoru pravilnost in hkrati poudarjajo vsak posamezen element, lahko pa uporabimo tudi mehke, vijugaste oziroma krožne oblike, s katerimi ustvarimo bolj tekoč naravni prostor.

Če smo si zamislili leseno ograjo in betonske tlakovce, moramo pravilno izbrati barvo, obliko in dimenzijo obeh materialov, da se bosta skladala s fasado. »Če želimo mehak, topel, naraven in bolj romantičen videz, so primerni tlakovci rustikalnega videza, top­lih barvnih odtenkov in nepravilnih oblik. S takšnimi bomo ustvarili toplino v prostoru tako pri novogradnji kot pri starejši hiši. Če se odločimo za modernejši videz, bomo izbrali čiste, ravne linije in preprost vzorec iz enobarvnih tlakovcev večjega formata,« osnovne estetske zakonitosti tlakovanja povzame Mojca Vidmar, ki podobno svetuje tudi glede lesene ograje, pri kateri je najpomembnejša izbira lesa, ki je živ material in se z leti spreminja.

K leseni ograji se dobro podajo tlakovci s hrapavo površino, ki deluje nekoliko obrabljeno oziroma starano. Tako obdelana površina tudi preprečuje zdrse, pravi Blaž Oblak iz podjetja Oblak commerce. Površina nekaterih tlakovcev je dodatno obdelana tako, da ima videz postaranega naravnega kamna. V kombinaciji z leseno ograjo lahko s takšnimi tlakovci ustvarimo všečen videz dvorišča, ki deluje kot smiselno zaokrožena celota. Mojca Vidmar pri tem omeni, da obstajajo različne izvedbe lesene ograje, na primer iz nerob­ljenih desk, iz pokončnih letev, pokončnih letev v loku, rešetk, vetrnih sten, vzdolžnih letev, s polnili iz letev, križev in podobno. »Če smo se odločili za bolj domač, rustikalen videz tlakovcev, potem bomo izbrali tudi mehkejše oblike lesene ograje,« še doda.

Izbor lesene ograje

Še vedno se pri nas veliko ljudi odloči za leseno ograjo, saj daje les poseben občutek domačnosti. »Človek se ponavadi najbolje počuti med naravnimi materiali. Gozd, ki nas obdaja, poleg tega da skrbi za naš zrak in vodo, daje tudi prečudovit material, les. Z ogljikovim dioksidom, ki ga drevesa porabljajo pri fotosintezi, ohranja naše okolje. To pomeni, da je naša okoljska ozaveščenost prvi motiv pri izbiri lesene ograje. Prednost lesa je tudi prihranek energije. Za obdelavo in predelavo lesa kot materiala namreč porabimo zelo malo energije. Po uporabi pa ga lahko preprosto recikliramo. Prednost je še v estetiki in toplini, ki jo les kot naravni material izžareva,« odločitev za leseno ograjo utemeljuje Jože Kos iz Mizarstva Kos.

Pri izboru lesa nam pomagajo njegove lastnosti, kot so trdota, gostota, tekstura, barva in naravna odpornost. Če bi upoštevali zgolj te, bi izbrali najbolj kakovostne vrste, ki rastejo pri nas, kot so hrast, macesen in bukev. Ker pa je ograja zunanji element, izpostav­ljen vremenskim vplivom, poleg tega jo je dokaj lahko zamenjati, je marsikdo pozoren predvsem na ceno, zato je najpogostejša izbira smrekov les, ki ima svoje prednosti. »Za ograje uporabljamo les iglavcev, večinoma les smreke, ki je zelo primeren za zunanjo uporabo, saj se ne zvija in zgolj minimalno poka, skratka, je obstojen in ob pravilni zaščiti ter rednem in skrbnem vzdrževanju dolgo obstojen,« pove Srečko Plesničar iz podjetja Stam.

Postavitev in vzdrževanje

Več kot sto let stari kozolci, toplarji in lesene hiše dokazujejo, da je les trajen material, ki ne potrebuje posebne zaščite, če je le pravilno odbran, sekan, sušen, in kar je izjemno pomembno, pravilno vgrajen.

Pred vgradnjo je dobro, da les globinsko impregniramo, s čimer ga zavarujemo pred insekti in glivami, potem pa ne potrebuje dodatne zaščite. »Les najbolje zaščitimo, če ga nič ne ščitimo. Ko posivi, s svojo patino ščiti sam sebe,« pa meni Jože Kos.

Toda pomembna je njegova konstrukcijska zaščita, kar pomeni, da je zaščiten s pravilno vgradnjo, na kar radi pozabljamo. Vgrajen mora biti tako, da voda z njega odteka, nikakor pa se ne sme na in v njem zadrževati, saj se tako ustvarjajo idealne razmere za razvoj gliv, ki povzročijo trohnjenje in razpadanje lesa. »Dobro je, da je lesena ograja pokrita s pločevinasto strehico,« svetuje Kos. Poleg tega mora biti obvezno dvignjena od tal, saj bi bila drugače zaradi stika z zemljo precej časa vlažna. Lesene ograje zato vedno vijačijo na pocinkana kovinska sidra, še doda sogovornik.

Če se odločimo, da bomo vrtno leseno ograjo pred vremenskimi vplivi zaščitili, za to izberemo enega izmed številnih premazov za les, ki so lahko narejeni na vodni ali oljni osnovi. S tem bomo ohranili barvo lesa in videz ograje, vendar moramo vedeti, da bo treba vsaj vsakih pet let, če ne prej, premaz obnoviti. To pomeni precej dela in tudi nekaj stroškov.

S premišljeno izbiro in vgradnjo tlakovcev in denimo lesene ograje, ki ji bomo dovolili, da dobi značilno sivo patino, bomo ustvarili všečen videz dvorišča, ki ne bo zahtevalo veliko vzdrževanja. Pravilno položeni tlakovci z grobo površino bodo zahtevali le metlo in vsake toliko časa nekaj vode. Proizvajalci opozarjajo, da je treba biti pri uporabi agresivnejših čistil, denimo, za odstranjevanje madežev previden. Najbolje je, da čistilo najprej uporabimo na majhni površini kje v kotu in preverimo, kako reagira, svetuje Mojca Vidmar in doda, da bomo večino umazanije sprali kar z visokotlačnim čistilcem.