Brunarice: Sodobne imajo tudi fasado

21. 11. 2012 | Besedilo: Barbara Primc

brunarica, lesena hiša, les, fasada

Bivanje v leseni hiši ima bistveno več prednosti kot pomanjkljivosti, a se zadnjim ni mogoče izogniti, ugotavlja naša bralka, ki ima trideset let staro brunarico. Med posameznimi zunanjimi bruni so namreč na nekaterih mestih nastale velike špranje, skozi katere v hladnejših mesecih v notranjost vdira hladen zrak. V naši spletni gradbeni svetovalnici je zato postavila vprašanje, kako bi lahko izolirala stene brunarice z zunanje strani, saj bi se rada izognila posegom v notranjosti.

Pravilno zasnovane in kakovostno izdelane brunarice so energijsko zelo varčne, pa čeprav niso toplotno izolirane. Toplotna prehodnost je odvisna od debeline hlodov oziroma masivnih brun v stenah, ki ohranjajo enakomerno temperaturo v notranjosti čez vse leto. Les je poleg tega naravni material, ki zagotavlja zdravo in prijetno bivalno okolje. Če upoštevamo še hitro gradnjo, je odgovor na vprašanje, zakaj si vse več ljudi ustvari dom v brunarici, na dlani.

Različne sestave sten

Sestava zunanjih in notranjih sten brunarice je različna. Lahko so masivne, izdelane le iz debelejših brun in brez toplotne izolacije, lahko pa so iz več plasti, kar pomeni, da so tanjšim brunom dodane toplotna izolacija in zaključne stenske obloge. Zlasti okrogla bruna so ponavadi brez dodane toplotne izolacije, saj ne želimo zakriti okroglin ne na fasadi ne v notranjosti, ki dajejo brunaricam poseben čar. Ena možnost je dvojna stena z vmesno izolacijo, kar sicer podraži gradnjo, običajno pa so zunanje stene toplotno izolirane z notranje strani, pri čemer sta vrsta in debelina toplotne izolacije odvisni od želja in potreb uporabnika, izolirane stene pa po izvedbi del zaključimo z lesenimi bruni, lesenim opažem ali mavčnokartonskimi oblogami.

Za toplotno izolacijo se pogosto uporablja kamena volna, a če želimo, da bi nas v zavet­ju doma obkrožali čim bolj naravni materiali, je smiselno razmisliti o izolaciji iz lesnih vlaken in vlaken iz konoplje, ki so naravnega izvora in poleti manj prevajajo toploto, poudarja Andrej Čufer iz podjetja Orbipark. Ne nazadnje z umetnimi materiali izničimo vse tiste pozitivne lastnosti lesa, zaradi katerih smo se sploh odločili za brunarico. Vgradnja toplotne izolacije na zunanji strani brun, za katero se zanima naša bralka, ki bi se rada znebila prepiha (skozi špranje namreč v notranjost brunarice nenehno »vleče«), hkrati pa bi se s tem posegom rada izognila vzdrževanju površine lesenih brun, je manj pogosta. Običajno se ljudje zanjo odločijo že ob načrtovanju brunarice, še zlasti če jo nameravajo postaviti v okolju, kjer prostorski ureditveni načrti ne dopuščajo lesene fasade, pravi Čufer. V tem primeru lahko namreč z zunanje strani izolirana bruna zaključimo tudi s klasičnim ometom in potem se zunanji videz brunarice ne bo razlikoval od drugih klasično grajenih hiš. Če urbanistični načrti dovoljujejo, pa seveda lahko na toplotno izoliranih brunih izdelamo tudi leseno fasado.

Špranje je treba zatesniti

Bralki sogovornik svetuje, da najprej poskrbi za zatesnitev špranj, ki so nastale v dotrajanih zunanjih stenah. Njena brunarica je starejše letnice, zgrajena iz polokroglih brun, ki med seboj verjetno niso bila ustrezno spojena. Najverjetnejši vzrok za nastanek špranj je vlaga, ki ji sicer lahko pripišemo tri četrtine vseh poškodb na leseni konstrukciji. Okrogla bruna se sicer uporabljajo čedalje redkeje, pravi Čufer. Sodobne brunarice so večinoma zgrajene iz ustrezno sušenega lepljenega lesa, ki mu vlaga ne more do živega. Če rež ne zatesnimo, bo notranjost stene še naprej izpostavljena vlagi, s tem pa tudi nevarnosti gnitja in trohnenja lesa, ki s seboj potegne še cel kup drugih težav, kot so glivice, insekti in podobno, da velikih toplotnih izgub niti ne omenjamo.

Za zatesnitev špranj ne uporabljamo poliuretanskih pen ali silikona, po Čuferjevih besedah so najboljša izbira naravni materiali, na primer vlakna konoplje ali lanena vlakna, ki jih dobimo v obliki posebnih izolacijskih trakov. Razpoke v lesu posameznih brun običajno ne povzročajo težav, če niso pregloboke. Centimetrske ali globlje, v katerih so opazne sledi trohnenja ali gnitja, pa je treba očistiti in strokovno sanirati. Moderne brunarice so, kot rečeno, iz lepljenega lesa, v katerem se napetosti izravnajo. Lepljena bruna se namreč ne krivijo ali kako drugače deformirajo, zato je v njih tudi manj špranj.

Nujna parna zapora

Šele ko so reže zatesnjene, se lahko lotimo izvedbe izolacije. Seveda je treba najprej dobro premisliti, ali je sanacija zunanje stene iz okroglih brun na takšen način sploh smiselna, meni Tomaž Škerlep, vodja projekta na centru za materiale in konstrukcijo na Gradbenem inštitutu ZRMK, sicer strokovnjak za toplotno in hidrozaščito ter prenove in sanacije stavb. Bralka se mora zavedati, da bo brunarica s tem izgubila videz, ki ji daje poseben čar, in bo postala podobna vsem drugim hišam. Največja ovira pa je pravilna izvedba vseh potrebnih posegov. Škerlep pravi, da ima bralka na voljo dve možnosti.

Če želimo doseči boljšo toplotno izolativnost sten, sogovornik priporoča, da ob zunanji steni izdelamo podkonstrukcijo iz letev, jo zapolnimo z izolacijskim materialom, zapremo z OSB-ploščami in nanje prilepimo izolacijske plošče, ki jih na koncu obložimo z leseno fasado ali pa zaključimo s klasičnim ometom. Pomembno je, opozarja Škerlep, da pred polaganjem letev oziroma izdelave podkonstrukcije poskrbimo za izvedbo parne zapore, ki bo preprečevala, da bi vlaga iz lesa (bruna namreč vpijajo in po potrebi oddajajo vlago) prehajala v toplotno izolacijo.

Druga možnost je, da na bruna z vijaki privijačimo OSB-plošče in tako naredimo podlago, na katero se pozneje pritrdijo plošče izbranega izolacijskega materiala. V tem primeru je treba dobro zrakotesno) zatesniti stike med OSB-ploščami, saj bodo te hkrati opravljale nalogo parne zapore.

Zdravo in prijetno bivalno okolje

Les je naravni material, ki zagotavlja zdravo in prijetno bivalno okolje. Masivne lesene stene zelo dobro uravnavajo vlažnost zraka – bruna vpijajo odvečno vlago v prostoru in jo oddajajo, ko je v njem primanjkuje. Stene iz lesa omogočajo stalno izmenjavo zraka, ne da bi stanovalci to občutili, hkrati pa zagotavljajo zelo dobro toplotno izolativnost. Proizvajalci zatrjujejo, da temperatura v brunarici ostane nespremenjena 24 ur, tudi če je dodatno ne ogrevamo. Lastnostim lesa gre pripisati tudi občutek udobja – še ko živo srebro v termometru kaže 19 stopinj Celzija, na primer, se nam zdi, da je topleje, saj nas preprosto ne zebe.

Kot vsak naravni material se tudi les odziva na zunanje vplive, zato količina vlage v njem ni vedno enaka, ampak se spreminja glede na letni čas in vremenske razmere. Stene iz pravilno posušenih, zaščitenih in vgrajenih brun so bolj odporne proti plesni kot klasične zidane stene. Del presežne vlage se nam­reč shranjuje v porah lesa, od koder se po potrebi vrača v prostor, medtem ko lahko v zidanih hišah vlaga na stenah hitro kondenzira in povzroča nastanek plesni.

Ko les posekajo (priporočljiva je zimska sečnja, ki menda zagotavlja večjo odpornost lesa proti vremenskim vplivom, škodljivcem in požaru), mora nekaj časa ležati na prostem, da izgubi prožnost. Razžagajo oziroma razrežejo ga šele, ko vsebnost vlage v njem pade pod 35 odstotkov. Vsebnost vlage ob vgradnji naj bi bila manj kot 20-odstotna, idealna je med 12 in 16 odstotki. V lesu z višjo vsebnostjo vlage se namreč radi razvijejo mikroorganizmi, čezmerna vlažnost pa povzroča tudi neenakomerno posedanje objekta, zaradi česar začnejo bruna pokati in se kriviti. Če smo objekt zgradili iz brun s previsoko vsebnostjo vlage, se lahko med sušenjem posede tudi do 12 centimetrov na etažo, opozarja Andrej Čufer. Nepravilno posedene brunarice pa ne moremo več ustrezno poravnati, kar povzroča velike težave (in dodatne stroške), zlasti če jo nameravamo toplotno izolirati.

---

Najboljši je les iz visokogorja

Za izdelavo brunaric se uporablja predvsem mehki les iglavcev, kot so smreka, jelka, bor in kanadska cedra, ki ga pred vgradnjo zaščitijo z osnovnim površinskim premazom proti plesni. Najbolj kakovosten je les, posekan v visokogorju (800 metrov in več nadmorske višine). Proizvajalci brunaric priporočajo, da je posekan pozimi, saj je takšen bolj odporen proti vremenskim vplivom in škodljivcem, nekateri pa pri sečnji upoštevajo tudi letne čase in lunine cikle.

Potresno varne

Brunarice so glede potresne varnosti povsem primerljive z zidanimi hišami oziroma so celo varnejše – konstrukcija iz ustrezno suhih in pravilno vgrajenih brun prenese močnejše potresne sunke kot zidana hiša in s precej manjšimi poškodbami, kar potrjujejo tudi izkušnje iz potresno ogroženih držav. Seveda to velja le za pravilno načrtovane in kakovostno zgrajene brunarice.

 

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE