Čeprav pravijo Nizozemski dežela tulipanov, so te cvetlice, preden so jih posadili na njihovih tleh, prepotovale dolgo pot. Prvič so jih našli v gorski regiji, na severozahodni strani Himalaje, kjer so se izjemno dobro prilagodili hladnim in mokrim zimam ter vročim in sušnim poletjem. Še danes jih tam v pomladnem času raste veliko, različnih vrst, barv in oblik. V 11. stoletju so jih Seldžuki, ki so takrat živeli na tem območju, prinesli s sabo v Turčijo in kmalu so postali cenjena cvetlica. Sultani so vsako pomlad organizirali zabave, posvečene tem čudovitim darovom narave. Umetniki so tulipane pogosto ilustrirali v knjigah, jih upodabljali na ploščicah in drugih predmetih v gospodinjstvu. Sultan je nekaj čebulic poklonil avstrijskemu veleposlaniku, ta pa jih je predal Nizozemcu Carolusu Clusiusu, ki je potem leta 1593 zasadil prve tulipane na nizozemskih tleh.

Še posebno v 17. stoletju so bili na Nizozemskem priljubljeni tulipani, ki so imeli vzorce plamena. Ljudi so spominjali na marmor, ki je bil tistem času izjemno zaželen. Vzgoja cvetja ni dohitevala povpraševanja, zato so cene rasle in nastopilo je obdobje tulipanske norije. Najbolj evforično so se nad njimi navduševali med letoma 1634 in 1637, zato so bili njihovi ljubitelji zanje pripravljeni odšteti astronomske zneske. Predstavljali so statusni simbol in simbol blaginje in veljali za plačilno valuto, saj je bila čebulica najbolj cenjenega tulipana lahko vredna toliko kot velika hiša, ljudje so se zanje odpovedovali ne le svojemu domu, temveč tudi živini, pšenici, pivu in drugim dragocenostim, pomembnim za preživetje. Sčasoma se je norija polegla, a še dandanes so tulipani za Nizozemce številka ena med cvetlicami.

Čarobnost črnega tulipana

Črna barva v naravi ne obstaja (približek je le močno rdeča ali vijoličasta). Od konca 19. stoletja so se žlahtnitelji trudili vzgojiti črn tulipan ali vsaj njegov približek. Ko so križali temno obarvan tulipan z rumenim, so dobili barvne odtenke, ki so skoraj črni. Sorta 'Queen of the night' je na primer še dandanes zelo zaželena in jo zasadijo na približno 60 hektarih, prav tako sta priljubljeni 'Ronaldo' (na 30 hektarih) in 'Blackjack' (na 10 hektarih). Še vedno s križanjem nastajajo nove sorte – ne le temno obarvane, temveč pisane, pikaste, pegaste, progaste, nazobčane, ki vedno znova v trenutku očarajo vsakogar, ki jih zagleda.

Mozirski gaj iz Nizozemske

Pečat nizozemskih vrtnarjev pa se vidi tudi na slovenskih tleh, saj so Mozirskemu gaju pred šestimi leti, ko je praznoval 30. oblet­nico obstoja, poklonili kar dva tisoč čebulic rumenega tulipana. Vzgojen je bil posebej za našo zeleno državo in sme cveteti le v Mozirju, poimenovali pa so ga preprosto – 'Mozirski gaj'. Letos so lahko obiskovalci parka občudovali več kot 5500 njegovih cvetov. Usoda te sorte je v dobrih rokah, saj dobavitelj na Nizozemskem vsako leto vzgoji nove čebulice prvega razreda le za Mozirski gaj.

Svetovno znani park cvetja

Nedvomno so polja tulipanov na Nizozemskem prava paša za oči. Kdor se odpravlja v tiste kraje, naj izbere čas od sredine aprila do sredine maja, ko je pokrajina najbolj mavrično pisana. Izjemno doživetje pa je v tem času ogled Keukenhofa – parka, v katerem več kot sedem milijonov tulipanov, narcis in hijacint ustvarja cvetlični spektakel, ki si ga vsako leto ogleda več kot 800.000 ljudi z vsega sveta. Od dne, ko so se odprla vrata Keukenhofa (pred 64 leti), je imel že približno petdeset milijonov obiskovalcev! Kar sedem milijonov čebulic nasadijo brezplačno, saj se razstavljavci dobro zavedajo, kako pomembno je sodelovati na tako obiskanih razstavah in se predstaviti pred tolikšnim mednarodnim občinstvom. Sedem vzorčnih vrtov pa je za obiskovalce vir izvirnih idej za domači vrt.