Dobrih 75 kvadratnih kilometrov velika občina z 8526 prebivalci, ki živijo v 66 naseljih, je letos že drugič zapored dobila priznanje na natečaju Planetu Zemlja prijazna občina. Razlogov je več, vsi pa so povezani z dolgoletnimi aktivnostmi na vseh področjih varovanja okolja in spodbujanja učinkovite rabe energije. Cilje na področju učinkovite rabe energije in spodbujanja rabe obnovljivih virov so že pred časom zapisali v energetski zasnovi občine in jih ves čas uresničevali glede na možnosti in sredstva, ki so bila na voljo, zato so imeli pri pripravi lokalnega energetskega koncepta (sprejeli so ga konec novembra letos) kar nekaj težav, pove župan Benedikt Podergajs: »Na tem področju smo naredili že toliko stvari oziroma projekti še potekajo, da smo se spraševali, kaj naj sploh zapišemo v energetski koncept.«

Termovizijski pregled pokazal pomanjkljivosti javnih stavb

Vse večje porabnike v občini, z javnimi stavbami vred, so že pred časom priključili na zemeljski plin, ki resda ne spada med obnov­ljive energije, a je v primerjavi s kurilnim oljem, s katerim so se ogrevale prej, do okolja prijaznejši. Med cilji, ki jih nameravajo uresničiti v prihodnjih letih, je ogrevanje na lesno biomaso, a le v manjših krajih, kjer ni načrtovana širitev plinovodnega omrežja, v večjih naseljih bo primarni energent ostal plin.

Že leta 2001 so v celoti prenovili takrat 50 let staro energijsko zelo potratno občinsko stavbo. Prej se je ogrevala na olje, nekaj prostorov (v stavbi so bili prej vrtec, knjižnica in stanovanja) so ogrevali s pečmi na drva. Izvedli so toplotno izolacijo in dotrajana okna zamenjali z energijsko varčnejšimi, lesenimi. Nizkoenergijskih standardov, kakršni veljajo zdaj, sicer ne dosega, pove direktorica občinske uprave Mojca Skale, a poudari, da so pri rekonstrukciji in obnovi upoštevali takratna merila, zato je stavba energijsko občutno manj potratna, kot je bila pred prenovo.

Aprila nov nizkoenergijski vrtec

Energijske obnove sedmih drugih javnih stavb (za vse od letos vodijo tudi energetsko knjigovodstvo) so se lotili sistematično, potem ko so na vseh opravili termovizijski pregled. Ta je med drugim pokazal velike toplotne izgube v vrtcu v Vojniku in na Frankolovem ter v kulturnem domu. Medtem ko vrtec na Frankolovem še čaka na obnovo, dela na preostalih dveh objektih že potekajo. Letos so tako začeli na mestu, kjer je stal 30 let star vrtec, zidati novega, nizkoenergijskega in nekoliko večjega.

Kompaktna arhitekturna zasnova, orientiranost večjih steklenih površin na osončene lege v prid toplotnim dobitkom in bivalnemu ugodju, uporaba primernih zunanjih senčil, izbor kakovostnih gradbenih materia­lov in delna vkopanost objekta v teren na severni strani – vse to bo prispevalo k energijski učinkovitosti objekta, našteva Mojca Skale. Temu primerno je načrtovan toplotni ovoj, ki zagotavlja predpisane toplotne prehod­nosti posameznih konstrukcijskih sklopov, vgradili bodo energijsko varčno stavbno pohištvo, vrtec pa se bo ogreval, hladil in prezračeval z obnovljivimi viri, s katerimi bo predvidoma mogoče pokriti 80 odstotkov potreb po energiji.

Ogrevalni sistem bo trivalenten, sestavljali ga bodo toplotna črpalka zrak/voda, pretočni sončni kolektorji in plinski kondenzacijski kotel. Sisteme bo mogoče uporabljati v kombinacijah, ki zagotavljajo čim manjšo rabo energije glede na letni čas, urejeno bo prezračevanje z izkoriščanjem odpadne toplote. K bivalnemu ugodju bodo pripomogla še drevesa pred vrtcem, veliko število lesenih nadkritih teras in vpetost objekta v naravno okolje s prehodi iz igralnic neposredno na zunanje igralne površine. Dela bodo predvidoma končana februarja ali marca prihodnje leto, kar pomeni, da bi ga otroci lahko začeli obiskovati že aprila.

Sončne elektrarne na strehah osnovnih šol

Oba vrtca, dve osnovni in tri podružnične šole v vojniški občini so vključeni v projekt ekošola oziroma ekovrtec, katerega glavni cilj je vzgajati otroke in mladostnike tako, da skrb za okolje in naravo postane del njihovega življenja. V projektu sodelujejo vsi, od otrok in njihovih staršev do učiteljev. Osnovna šola v Vojniku in njena podružnična šola pri Novi Cerkvi sta posebni še po tem, da imata na strehi sončno elektrarno.

Novembra 2010 so v sklopu projekta sončnih elektrarn OŠ Vojnik na strehi podružnične šole postavili 252 fotovoltaičnih modulov, ki prekrivajo 650 kvadratnih metrov. Skupna priključna moč je 46,62 kilovata. Mesec pozneje so jih postavili še na strehi leta 1975 zgrajenega prizidka osnovne šole v Vojniku. Tisoč dvesto kvadratnih metrov veliko streho so pred tem toplotno izolirali, namesto s klasično kritino pa so jo prekrili s sončnimi celicami. Na ravni strehi sosednjega objekta so postavili še za 460 kvadratnih metrov fotovoltaičnih modulov. Sončno elektrarno na vojniški osnovni šoli tako sestavlja 640 fotovoltaičnih modulov s skupno priključno močjo 152 kilovatov. Na leto proizvedejo 152.607 kWh energije, kar zadošča za približno 38 gospodinjstev, pravi ravnateljica Majda Rojc, ki se ji je ideja o sončni elektrarni porodila ob pogledu skozi okno njene pisarne na prazno streho, medtem ko je podpisovala visoke račune za elektriko. Na občini so njen predlog podprli.

Osrednji del šole je star štiri leta, zgradili so ga na mestu prejšnje sto let stare stavbe. Čeprav ni bil zasnovan čisto po nizkoenergijskih standardih, so z nekaterimi ukrepi poskrbeli za učinkovitejšo rabo energije, pri čemer uporabljajo tudi obnovljive vire. Tako so v kleti pred približno dvema letoma namestili toplotno črpalko zrak/voda. V kleti je namreč del kuhinje, v kateri je bilo vedno zelo vroče, saj ni bilo možnosti naravnega prezračevanja. Zdaj topel zrak zajema toplot­na črpalka, z njim pa ogrevajo vodo, ki je v šoli porabijo zelo veliko. Kakor pravi Rojčeva, imajo vedno na zalogi več kot tisoč litrov tople vode, ogrete na 50 stopinj Celzija. Prihranek ni zanemarljiv: v enem šolskem letu (300 dni) so pri pripravi tople vode, ki so jo prej ogrevali centralno na plin, prihranili skoraj tri tisoč evrov.

Naklonjeni zelenim javnim naročilom

V občini so naklonjeni zelenim javnim naročilom, ki omogočajo oddajo javnega naročila tudi malo dražjemu ponudniku, če je njegov izdelek do okolja prijaznejši kot izdelek cenovno ugodnejših ponudnikov. To dokazuje nizkoenergijski vrtec, naslednji večji projekt pa je telovadnica ob osnovni šoli, grajena po pasivnih standardih, za katero nameravajo sredstva pridobiti tudi na Eko skladu. Župan upa, da jo bodo lahko začeli graditi že prihodnje leto, in ponosno pove, da bo to prva pasivna telovadnica v Sloveniji. Pravzaprav bo to športna dvorana s 600 sedeži, velika približno 900 kvadratnih metrov. Izdelan so imeli že projekt za nizkoenergijsko, ker pa je Eko sklad letos prvič razpisal spodbude za gradnjo javnih nizkoenergijskih in pasivnih stavb, so projekt spremenili, tako da izpolnjuje pasivne standarde. Projektant in strokovnjaki Gradbenega inštituta ZRMK so se pri tem pošteno namučili, saj so morali določiti merila, ki potrjujejo pasivnost pri taki stavbi.

Zaradi visokih stropov in kupolastih oken na strehi, ki so zaradi požarne varnosti zahtevana v takšnih objektih in so največji odvajalec toplote, je namreč težko zagotoviti zrakotesnost. Da so zadostili vsem zahtevam, so morali izdelati nov sistem prezračevanja in kupole umakniti, pove župan in doda, da bodo pod streho nameščena ustreznejša okna, prezračevanje pa urejeno tako, da bo objekt požarno varen. Seveda bo na strehi tudi sončna elektrarna.

Prihodnje leto v celotni občini varčna javna razsvetljava

V Vojniku so že pred dvema letoma vse žarnice v javni razsvetljavi zamenjali z varčnimi sijalkami. Tako so stroške za javno razsvetljavo zmanjšali za približno 15 odstotkov, vendar podatek ni povsem realen. V tem času so namreč razširili omrežje javne razsvetljave (nova obrtno-poslovna cona Arclin), primerjava porabe v določenem obdobju pa zakrije prave podatke, če povečaš število javnih svetilk, opozori Mojca Skale. Projekt varčne javne razsvetljave se zdaj končuje v krajevnih skupnostih Frankolovo in Nova Cerkev, kjer bodo tam, kjer je smiselno, uporabili LED-svetilke. Pripravljajo tudi projekt varčnejše osvetlitve cerkvenih objektov, ki bo usklajen z evropsko direktivo o svetlobnem onesnaženju, celoten projekt energijsko varčne javne razsvetljave v občini pa naj bil končan prihodnje leto.

V začetku prihodnjega leta načrtujejo postavitev polnilne postaje za električne avtomobile ob regionalni cesti, po kateri se mimo Vojnika vsak dan pelje 16.000 avtomobilov. V občinskem voznem parku sicer še ni elek­tričnega avtomobila, morda leta 2013, pravi Skaletova: »Ima pa ga nekaj občanov in s postavitvijo polnilne postaje bomo morda k nakupu spodbudili še koga.«

Med cilji, ki jih bodo v občini uresničevali na področju učinkovitega upravljanja energije v prihodnosti, velja omeniti še ureditev javnega potniškega prometa, pri čemer proučujejo možnost enotne cenejše vozovnice in možnost subvencij, s katerimi bi zagotovili mobilnost revnejših občanov, in zagotovitev energetske svetovalne pisarne. Vsekakor pa bodo, tako kot doslej, ozaveščali občane o pomenu učinkovite rabe energije in izkoriščanja obnovljivih virov ter jih med drugim spodbujali k ločenemu zbiranju odpadkov. Zdaj pri gospodinjstvih poberejo od 70 do 80 odstotkov vseh odpadkov, ki jih zbirajo v dveh zbirnih centrih, od tega jih je na 40 ekoloških otokih ločeno zbranih 49 odstotkov.