17. 1. 2012 | Besedilo: Barbara Primc | Fotografije: Katarina Nemanič in Barbara Primc
Toplotne črpalke: skoraj trikrat manj za ogrevanje
17. 1. 2012 | Besedilo: Barbara Primc | Fotografije: Katarina Nemanič in Barbara Primc
Kakovostni in uveljavljeni proizvajalci toplotnih črpalk delovanje svojih izdelkov redno preverjajo v laboratorijih, kar je nujno za zagotavljanje kakovosti. A laboratorijski testi potekajo v idealnih razmerah, medtem ko se lahko toplotna črpalka, nameščena v hiši, obnaša precej drugače. Prof. dr. Alojz Poredoš, predstojnik katedre za toplotno in okoljsko tehniko ter vodja laboratorija za hlajenje in daljinsko energetiko na ljubljanski fakulteti za strojništvo, se je zato s skupino strokovnjakov odločil, da bo natančno spremljal delovanje toplotne črpalke v realnem okolju. Pridobljeni podatki bodo v pomoč pri iskanju rešitev, kako še izboljšati takšne sisteme za ogrevanje.
Želeli smo urediti sistem, ki ga je mogoče spremljati in analizirati njegovo delovanje v realnem okolju, pravi prof. dr. Alojz Poredoš, ki je toplotno črpalko tipa zrak/voda v svojo hišo vgradil septembra lani. Drugi razlog, zaradi katerega se je lotil projekta, je dejstvo, da je mogoče za vgradnjo toplotne črpalke pridobiti nepovratna sredstva Eko sklada, a le za dovolj kakovostne. Kakovost se zdaj ocenjuje le na podlagi laboratorijskih testov. »Naš cilj pa je, da bi se kakovost ocenjevala tudi na podlagi podatkov o njihovem dejanskem delovanju v objektu,« pravi sogovornik in doda, da bodo dobljeni rezultati v pomoč proizvajalcem pri iskanju novih rešitev, s katerimi bi lahko še povečali učinkovitost naprav. Tretji razlog je povezan s samim delom našega sogovornika, ki na ljubljanski fakulteti za strojništvo med drugim predava predmet Toplotne črpalke. Študenti imajo namreč s tem možnost prek računalnika spremljati delovanje ogrevalnega sistema, vgrajenega v hišo svojega profesorja, pridobljene podatke pa bodo v okviru študijskih obveznosti tudi analizirali. Prenašanje znanja na mlajšo generacijo je zelo pomembno, pravi Poredoš, saj so to naši bodoči inženirji, ki bodo takšne in podobne sisteme nekoč načrtovali in jih izboljševali.
Spremljajo različne parametre delovanja
Ljubljanska fakulteta za strojništvo že vrsto let sodeluje s slovenskim proizvajalcem toplotnih črpalk, podjetjem Termotehnika Kronovšek, zato je bila njihova toplotna črpalka logična izbira, pravi Alojz Poredoš. Sam se je odločil za toplotno črpalko zrak/voda z nominalno močjo 12 kW pri temperaturi zunanjega zraka dve stopinji Celzija in pri temperaturi odjema 35 stopinj Celzija ter z grelnim številom 3,7 in električno priključno močjo 3,6 kW. V laboratorijih Termotehnike Kronovšek vsak dan preverjajo delovanje vsaj treh toplotnih črpalk iz redne proizvodnje. Bogdan Kronovšek pravi, da testirajo funkcionalnost in učinkovitost vsakega izdelka, preden ga dajo na trg: »Kot proizvajalca nas predvsem zanima, kaj vse vpliva na letno delovno število toplotne črpalke, torej na njeno učinkovitost v celem letu ali več sezonah, a tega v laboratoriju ne moremo preveriti. Največ nam bodo o tem povedale meritve na sami lokaciji, pri uporabniku. Res je sicer, da se objekti med seboj močno razlikujejo, ne moremo kar tako primerjati dveh sosednjih hiš. Menim pa, da bomo s spremljanjem delovanja konkretne toplotne črpalke dobili kazalnike in smernice, ki nam bodo v pomoč pri nadaljnjem delu.«
Poredoš je k sodelovanju povabil še druga podjetja, saj je želel zagotoviti čim bolj optimalno delovanje sistema in predvsem čim bolj natančno spremljanje različnih parametrov delovanja toplotne črpalke. Za meritve so poskrbeli v podjetju Enerkon, grafična podoba in vizualizacija spremljanih podatkov na računalniku je bila v domeni podjetja El-tec Mulej, obtočne črpalke je priskrbelo podjetje Grundfos, celoten sistem pa je vgradil in zmontiral Jože Madjar iz podjetja Sprim. Toplotna črpalka skupaj z merilniki toplote in električne energije je povezana s sistemom CNS, ki zajema vse podatke iz naprave, vse meritve in hkrati spremlja delovanje posameznih komponent celotnega sistema, vse informacije pa se shranjujejo v bazi podatkov, pravi Milan Jungič iz podjetja El-tec Mulej. Sistem prek vmesnika, ki deluje kot komunikacijski prehod, komunicira z regulacijo toplotne črpalke, s toplotnim števcem, števcem vode in električnim števcem. Za računalniško podporo je pri investitorju poskrbel Primož Poredoš, mladi raziskovalec na fakulteti za strojništvo. Pred kratkim so vgradili še tipalo za zračno vlago, s katerim bodo spremljali, kako toplotna črpalka deluje v odvisnosti od vlage. Poredoš je namreč prepričan, da je nastajanje sreža na zunanji enoti, kar je pozimi pogosto, bolj odvisno od vlage kot od same temperature: »Poiskali bomo korelacijo med zračno vlago in funkcijo odtaljevanja sreža, kar bo zelo pomemben podatek, saj se toplotna moč črpalke zaradi sreža precej zmanjša.«
Pomemben del merilne opreme je toplotni števec za merjenje toplotne energije in/ali hladu, ki je zelo občutljiv del inštalacije, pravi Janez Kodra iz Enerkona. Z njim so si pomagali pri montaži in med zagonom sistema, saj pokaže marsikatero anomalijo ali celo nepravilnost v delovanju sistema. Pri montaži omogoča opazovanje trenutnih pretokov, temperatur in podobno, kar je inštalaterju v veliko pomoč, pojasni Jože Madjar in napol v šali doda, da ne bo več vgrajeval toplotne črpalke brez toplotnega števca, ki ga zlasti za individualne hiše toplo priporoča.
Hiša ni bila energijsko obnovljena
Toplotne črpalke za ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode so v novogradnjah že stalnica, čedalje pogosteje pa jih vgrajujejo tudi lastniki starejših hiš, ki želijo zmanjšati rabo energije. Strokovnjaki poudarjajo, da je vgradnja smiselna le, če so bili prej izvedeni nekateri drugi ukrepi energijske sanacije, kot sta toplotni ovoj in zamenjava stavbnega pohištva. Alojz Poredoš jo je vgradil v 28 let staro hišo, na kateri omenjeni ukrepi niso bili izvedeni. Za zdaj se za to ni odločil, saj ima hiša dovolj kakovosten toplotni ovoj – na osnovno nosilno 30-centimetrsko opeko je v dveh slojih (štiri plus štiri centimetre) vgrajena osemcentimetrska izolacija iz lendaporja, obložena še s šestimi centimetri porolita, ki mu sledi zaključni sloj, tako da je toplotna prehodnost zunanjih sten blizu tisti, ki jo zahteva pravilnik o učinkoviti rabe energije v stavbah (Pures).
Tudi lesena okna so kljub starosti še vedno dovolj kakovostna, zagotavlja sogovornik, saj so že takrat vgradili trislojna. Njihova toplotna prehodnost je razmeroma majhna, res pa je, da imajo po vseh teh letih nekaj ventilacijskih izgub zaradi netesnosti na nekaterih mestih. Poredoš ugotavlja, da so te izgube v mejah dopustnega, ne nazadnje v hiši potrebujejo svež zrak, zato ni potrebe po menjavi oken. Prepričan je, da bi bile pri prezračevanju prostorov z odpiranjem kakovostnejših zrakotesnih oken toplotne izgube enake ali celo večje. Vsekakor bi bili mogoči prihranki energije s prisilnim prezračevanjem in rekuperacijo zraka, vendar je to za obstoječe stanje investicijsko in izvedbeno zahtevno.
V hiši imajo že ves čas talno ogrevanje na 80 odstotkih bivalnih površin, preostali del pa ogrevajo z radiatorji, ki so jih pred vgradnjo toplotne črpalke povečali za količnik 2,5. S tem so znižali temperaturo, potrebno za ogrevanje radiatorjev. Ko je bilo zunaj minus pet stopinj Celzija, je bila najvišja potrebna temperatura za ogrevanje radiatorjev 35 do 36 stopinj Celzija, v ceveh talnega ogrevanje pa je vedno približno 30 stopinj Celzija, pravi sogovornik.
Za ogrevanje namesto 1900 evrov le približno 750
Za ogrevanje 130 kvadratnih metrov velikega bivalnega pritličja in prav toliko velikih spodnjih, polkletnih prostorov, kjer so pravzaprav občasno ogrevali samo delovno sobo, so pred vgradnjo toplotne črpalke porabili blizu 2000 litrov kurilnega olja. S pečjo na olje so pozimi ogrevali tudi sanitarno vodo, le zadnjih sedem let so jo poleti ogrevali s toplotno črpalko za sanitarno vodo, vgrajeno v shrambi v kletnem delu hiše.
Toplotna črpalka za ogrevanje deluje od 25. septembra lani, prihranki pa so že veliki, pravi sogovornik. Poraba električne energije se je sicer zaradi delovanja toplotne črpalke povečala, a po drugi strani je to tudi edini strošek, saj so se znebili kurilnega olja. Oktobra lani so na račun ogrevanja za električno energijo plačali 45 evrov več, kot je bilo povprečje za prvih devet mesecev, novembrski račun pa je bil višji za 92 evrov. »Če to projiciram na celotno ogrevalno sezono, bo strošek ogrevanja do konca ogrevalne sezone med 700 in 750 evri, kar je skoraj trikrat manj, kakor če bi uporabljali kurilno olje, saj bi morali za 2000 litrov kurilnega olja po današnjih cenah odšteti približno 1900 evrov,« pravi Alojz Poredoš.
Pa bo toplotna črpalka zadoščala za vse potrebe po toploti, tudi če bodo zunanje temperature dalj časa pod ničlo? Čeprav v hiši ni dodatnih virov ogrevanja, se sogovornik ne boji, da bi ostali na mrzlem. Za ekstremne vremenske razmere, ko bi bile zunanje temperature več dni zapored minus deset stopinj Celzija, na primer, je v toplotno črpalko vgrajen (standardno integriran) električni grelnik z močjo 6 kW. Poredoš je poleg tega predvidel možnost, da odpove celotni sistem in ga torej sploh ne bi mogel uporabljati. Za tak primer so v 300-litrski zalogovnik vgradili še dodaten pretočni grelnik z močjo 6 kW, ki ga je mogoče ročno vključiti in tako zagnati obtočne črpalke, ki skrbijo za pretok vode po radiatorjih in ceveh talnega ogrevanja. S šestimi kilovati lahko vzdržujemo sicer nekoliko nižjo temperaturo, vendar hišo obvarujemo, saj temperatura ne more pasti pod kritično mejo, pove sogovornik.
Kako še zmanjšati porabo elektrike za delovanje
Toplotna črpalka in vsi z njo povezani sistemi delujejo dobro, a sodelujoči v projektu se vedno znova sprašujejo, kaj bi lahko še izboljšali. Poredoš tako med drugim s podjetjem Grundfos išče odgovor na vprašanje, kako bi lahko črpalke, ki skrbijo za pretok vode, porabile še manj energije. Energija za pogon črpalk se namreč prišteje k energiji, potrebni za delovanje toplotne črpalke. Edina stvar, ki ga nekoliko skrbi, je nezanesljiva preskrba z električno energijo, saj imajo – kljub temu da so le nekaj kilometrov oddaljeni od Ljubljane – več prekinitev na leto. Navadno so sicer kratkotrajne, dve- ali triminutne, včasih tudi daljše, a to je dovolj, da se sistem sesuje. To se je zgodilo tudi malo pred našim obiskom, a so ga hitro postavili na noge. Vsekakor bo treba poskrbeti za zaščito sistema pred nihanjem električne napetosti, razmišlja Alojz Poredoš, ki se že veseli konca ogrevalne sezone, ko bodo začeli analizirati podatke o delovanju sistema. O rezultatih bomo pisali tudi v prilogi Deloindom.
KOMENTARJI
Milan
6. 9. 2016 13:19
Mi smo si pred nakupom toplotne črpalke naredili izračun za ogrevanje tukaj http://www.porabimanj.si/ogrevanje Tako smo točno vedeli kakšno topotno črpalko potrebujemo.
Milan
21. 3. 2016 15:01
Potem pa se pojavi še vprašanje katero toplotno črpalko izbrati. Izbire toplotnih črpalk so zares velike. Lahko se odločimo za toplotne črpalke zrak voda, zemlja voda, voda voda itd. Na tej spletni strani http://www.instalacije-strus.si/toplotna-crpalka-zrak-voda so dobro opisane vse vrste toplotnih črpalk.
Ania
12. 6. 2015 10:08
Kakšne traparije med komentarji. Dober inštalater bo ponudil tako črpalko, ki bo zmogla sama pokriti 100% potreb po ogrevanju. Invetirati v dva ogrevalna sistema nikakor ni ekonomsko smiselno. Glede na to, da se vsako leto vgradi nekaj tisoč toplotnih črpalk (predvsem zrak-voda), potem to že ne more biti slab sistem. Bolje, da kurimo domačo elektriko, kot pa da kupujemo tuje kurilno olje in plin. www.mojacrpalka.com
Janez
17. 12. 2014 15:23
Pozdravljeni ! Sem v dilemi ali se odločiti za ogrevanje s kombinacijo toplotne črpalke in plinskega kondenzacijskega kotla"ROTEX HPU hybrid" ali samo s kondenzacijskim plinskim kotlom.Hiša z uporabno površino 150 kvadratnih metrov je stara 39 let in ni toplotno izolirana.Tudi okna so še stara,takrat najboljša, od Jelovice. Prosim ,če mi lahko kdo ,ki že ogreva z omenjenim kombinacijskim sistemom,poda svoje mnenje o zadovoljstvu,da bi se lažje odločil.
Leya
5. 4. 2014 23:03
Glede na to, da je že 2 leto mimo od objave prvih rezultatov, bi bilo zanimivo izvedeti, kakšni so rezultati po nekaj ogrevalnih sezonah. Glede na to, da Eko sklad vsako leto podeli nekaj tisoč subvencij za toplotne črpalke je to znak, da so se pri nas dobro prijele. Za primerjavo - na Švedskem pa se vsako leto vgradi okoli 40.000 toplotnih črpalk, večina od njih pa je tipa zemlja-voda. Sicer pa je več raziskav možno najdti tukaj: www.mojatoplotnacrpalka.com
Blaž
9. 3. 2014 00:09
Ne drži, da pod 8500 eur ne dobiš kvalitetne toplotne črpalke zrak/voda. Je potrjeno tudi tukaj: http://toplotne-crpalke.info Moja 8 kw sedaj po 3 letih še vedno dela popolnoma brezhibno - stroški za ogrevanje so prepolovljeni. Pa še tako bom potreboval 7-8 let, da se mi investicija povrne.
borut
15. 1. 2014 07:49
Vsi, ki se bojite toplotnih črpalk zrak - voda živite v srednjem veku. Zadeve delujejo že celo večnost na vseh možnih objektih. Problemi pa se pojavljajo le tam kjer je bilo obljubljeno vse le da bi vam prodali toplotno črpalko. Seveda so vam dali tudi super ugodno ceno in pa pri montaži pozorno gledali, da so vam vgradili čim manj materiala. Tudi tisti material, ki bo ga morali ne vgradijo. Sedaj ko imamo celo paleto plastičnih cevi, te potegnejo kot špago za perilo pa je v dnevu ali dveh vsega konec.Tudi s kabli se dogaja ista zgodba. Da cevno izolacijo, ki je mimogrede smešno poceni sploh ne omenim. Zagon je narejen v 1. uri. ZMAGA !!!!!! PA NE ZA VAS, AMPAK ZA MAZAČA KI VAS JE PO DOMAČE LEPO NATEGNIL IN ZASLUŽIL LEP DENAR V DVEH DNEH. Normalna kotlarna z toplotno črpalko zrak voda se začne pri 8.500,00 eur - ih in naprej. Katero črpalko potrebujete ( visokotemperaturno ali nizkotemperaturno ) pa naj vam pove vaš mojster ali proizvajalec črpalke. Pomembna je tudi vremenska regulacija in nastavitve programske opreme. Kdaj se vam povrne investicija v avto, po domače fazanje perje pa veste sami ! ZAPOMNITE SI. DENAR VEDNO POZABIŠ, SLABO NAREJENEGA DELA NIKOLI. Lep dan !
Ratko
29. 2. 2012 15:07
vse o toplotnih crpalkah hisa od 600m2 za ogrevanje
ttt
19. 2. 2012 07:49
Pardom ostalim. To je bilo za Kleota!!!
ttt
19. 2. 2012 07:48
Ali si ti prišel iz lune kolega? Mogoče vsal na obe levi? Ali pa imaš roke obrnjene nazaj ali pa si navaden lenuh? Prvo si pa preber še kaj o IR ogrevanju predno kvasiš neumnosti in stresaš nebuloze.
Blaž
27. 1. 2012 16:27
Tudi po mojih izračunih se izplača vgraditi le toplotno črpalko zrak voda. Sam sem dobil Mitsubishi Zubadana 8kW na koncu z vgradnjo za 5.350 eur. Sem se pa moral kar namučiti preden sem našel tako ugodnega ponudnika. Samo za 10.000 eur se mi enostavno ni splačalo vgraditi toplotne črpalke, ker bi trajalo 14 let, da bi se mi investicija povrnila. Toplotno črpalko so mi priključili kar na obstoječi sistem ogravanja preko radiatorjev in pri hiši bivalne površine140 m2, stara okna in slabša izolacija je toplotna črpalka lani tudi pri -20 v celoti zmogla ogrevati (nima dodatnih grelcev). Stroški ogrevanja so se več kot prepolovili. Sem pa našel te koristne informacije tukaj: http://toplotne-crpalke.lektura.si/
tjan
25. 1. 2012 21:48
Pozdravljeni, kakšna pa je bila cena za vaš sistem TČ, in če vas prav razumem se lahko montira na stari že obstoječ sistem ? Hvala Lp
PeterV
24. 1. 2012 10:50
Za vse, ki si želite imeti TČ zrak/voda, vam sporočam moje podatke od vgradnje septembra 2009 (TČ Daikin 008 z dodatnim 200l bojlerjem). Prvo, na začetku so bili vsi skeptični in me prepričevali, da me bo zeblo in da je škoda denarja, da so veliki stroški ... Med prvo zimo, je največji skeptik tast prvi ugotovil, kok mate tle vroče! od takrat naprej nikoli več ne pljuva čez TČ, dragi KLEO!!!! Nabavil sem TČ Daikin moči 8,43 za 70m2 neizolirane fasade, menjana so samo dvoslojna pvc okna in 20 cm urse na podstrešju, namreč stanovanje je mansardno. Ogrevam se izključno z radiatorji, nič talnega gretja! Radiatorji so zamenjani z JAGA lowH2O(nobenemu ni jasno, kako lahko grejejo ne da bi bili niti malo vroči) in na hodniku z klasičnim ter v novejši mali sobi še z aluminjastim. Prvo zimo sem se matral iz štelanjem temperature vode tokokroga in avtomatskega sistema zunanje temperature, poraba je bila okrog 4000 kwh iz bojlrejem vred, to je okrog 400 eur za celo zimo. Ni mi bilo všeč edino to, da se kompresor stalno vklaplja in izklaplja(možne okvare). Dodatni el. grelec se prižiga pri -7C in še to za zelo kratek čas. Vmes sem moral nujno zamenjati dobavitelja elektrike Elektro Ljubljana za GENi (razlika na račun tudi do 30eur na mesec!!!!) Drugo zimo sem dodatno priklopil sobni termostat, nastavil dnevni 23C in nočni režim 21C ter tedenski 21C, ko nas ni doma. Občutek je bil bolj hladen, preden se je vse skupaj zopet ogrelo, zato sem sredi zime nastavil temperaturo dvižne vode na 40,5C. Poraba je bila približno ista okrog 4000 kwh in cena tudi okrog 400 eur GENi. Letos sem se odločil, da bo temperatura vode stalno na 42C in sobni termostat na 23,5C čez cel dan.Taka nastavitev je do zdaj NAJBOLJŠA, glede ugodja(vsi obiski pravijo, kok mate pri vas lepo toplo), na stenah ni nobene plesni(prej je bila zaradi nihanja temp.), glede izklaplanja kompresorja(zdaj je daljši razmak med izklopom in vklopom) ter seveda glede porabe, katera je ostala ista!!! V decembru 2011 700kwh(od tega 62kwh za bojler 2kwh/dan, ogrevanje 638kwh je 20,58/dan) izračun: el. ljublana = 101,86 eur GENi = 93,71 eur razlika = 8,15 eur Izračun je narejen na njihovih straneh in cena je z vsemi dodatki. Torej, vsem ki želite zamenjati potratno peč na olje in če imate speljane cevi za radijatorje, brez skrbi se lahko odločite za TČ s pravo dimenzijo-močjo radiatorjev. Glede IR panelov, ja so vredu, dokler ne razmišljaš o elektro smogu v stanovanju, preobremenitvi in porabi(izpad glavne varovalke, 5 panelov skupne moči 6 do 8 kw pri -15C dela na polno celo uro ali dve; moja TČ maks 3kw in 5min/h vklopi po 6kw dodatni el.grelec) in nelagodnem občutku hladno-toplo. Kot občasni dodatni vir pri TČ je super kombinacija za zelo mrzle zimske dni. Sam ima že prištimano elekt. napeljavo v stropu za IR panele, toda za enkrat še nisem imel potrebe po dodatnih grelcih. KLEO in tebi podobni, pojdite v stanovanje kjer imajo TČ z radiatorji ne iz talnim gretjem( še bolj varčno) in boste nehali razmišljati na konzervativni način. Če raziskujete naprej, boste videli, da vsi ki smo lastnikiTČ, imamo dodatno možnost zmanjšanja stroškov in izpustov s postavitvijo sončne elektrarne, tako kot pri IR panelih.
Kleo
23. 1. 2012 10:38
Naj vam razložim te "neumnosti", če sami niste tega uvideli: večina ljudi, ki se odloči za toplotno črpalko, se odloči še za dodatno ogrevanje, ker jim njihov proračun ne dovoljuje nakupa takšne toplotne črpalke, ki ne bi zatajila že pri -3 stopinjah cellzija in zato vgradijo še peč na kurilno olje in seveda vzporedno s tem potrebujejo še prostor za cisterno. Takšna je realnost. Verjemem pa, da relevantnosti v zapisu ne morete videti, če ne poznate najsodobnejšega načina ogrevanja. To mi je razumljivo. Kleo
Bojan Fabijan
19. 1. 2012 11:02
Velika kotkovnica, dimnik ????. Ob takih neumnostih človel tudi ostalemu delu zapisa ne more pripisovati nobene relavantnosti, tudi če bi jo sličajno imel.
Kleo
18. 1. 2012 08:27
Pozdravljeni! Kdaj bomo Slovenci spoznali, da je ogrevanje na zgoraj napisan način neracionalen, zakompliciran, investicijsko pogolten, problematičen,...? Najhuje pa je, da za to obstaja celo predmet na fakulteti. A se zavedate, koliko enih cevi, črpalk, števcev, kotlov, dela,... je potrebnega, da se takšen sistem vzpostavi? Vsi ti predmeti so kovinski in oddajajo slabo energijo za bivanje. Za takšen sistem potrebujemo veliko kotlovnico, dimnik, radiatorje ali razvod za talno ogrevanje, ogromne količine cevi po katerih se temperatura od kotla do medija izgublja in zato moramo ogrevati vodo z višjo temperaturo, kar je potratno, boljšo toplotno črpalko, ki bo zagotavljala delovanje tudi v ekstremnih razmerah (kar podraži investicijo). V kolikor pa imamo slabšo TČ, pa potrebujemo dodatno ogrevanje, kar spet podraži ivesticijo. Navsezadnje pa še niso naredili oblikovno lepe toplotne čršalke, ki bi dajala neko pozitivno noto v okolico hiše - takšne, ki jih ponuja trg, pa kazijo okolico, ne glede na to, kje so postavljene. Lahko bi vam napisal še veliko o slabostih toplotnih črpalk, a kaj pomaga, ko ljudje ne razmišljajo z lastno glavo in verjamejo v takšen sistem. Ob tem vas vprašam: ali ste že slišali za ogrevanje z infra rdečo toploto - paneli? TO je prihodnost! Kakšna toplotna črpalka! Če že izobražujete javnost in javno, jo izobražujte o vseh načinih ogrevanja, ki jih trg ponuja. Ne slepite jih s toplotnimi črpalkami. Zaradi investicije v takšen način ogrevanja, si investitorji ne morejo privoščiti nekatere druge elemente, ki so pomembnejši za bivanje. Lep dan! Kleo
