Raziskava REUS, katere pobudnik, nosilec in investitor je agencija Informa Echo, izvaja pa jo konzorcij podjetij in ustanov s področja energetike, gradbeništva, raz­iskovalne stroke in komuniciranja, so lani prvič izvedli v javnem in storitvenem sektorju. »Potem ko nam je v preteklih štirih letih uspelo vzpostaviti kontinuiran način merjenja sprememb na področju energijske učinkovitosti v gospodinjstvih, smo raziskavo lani prvič usmerili v javni in storitveni sektor, s čimer smo naročnikom omogočili pregled sprememb pri ravnanju z energijo,« pravi direktor agencije Informa Echo Rajko Dolinšek in dodaja, da je bil izziv zelo zahteven. Člani konzorcija, ki ga sestavljajo še Statistični urad RS, Gradbeni inštitut ZRMK, Institut Jožef Stefan in družba Valicon, so se zaradi lažjega obvladovanja kompleksnosti javnega in storitvenega sektorja odločili, da se v raziskavi osredotočijo na tiste stavbe, ki porabijo glavnino, 85 odstotkov vse porabljene energije v omen­jenih sektorjih. To so stavbe javne uprave, druge upravne in pisarniške stavbe, trgovine, hoteli, gostinske stavbe in izobraževalne ustanove.

Vzorec, ki ga je izbral državni statistični urad, je vključeval 744 lokacij oziroma organizacij – celotna uporabna površina zajetih stavb znaša kar 19,3 milijona kvadratnih metrov. Raziskavo so izvedli med junijem in septembrom lani. Kakor pravi Dolinšek, so dobljeni rezultati izhodišče za oceno razmer in načrtovanje ukrepov energijske učinkovitosti na strateški in operativni ravni. Poglejmo glavne izsledke.

Odnos do rabe energije in okolja

V skoraj vseh sodelujočih organizacijah se zavedajo, da lahko s preprostimi ukrepi zmanjšajo rabo energije, v ukrepe za to pa jih vlaga 59 odstotkov. Kar 84 odstotkov jih razmišlja o tem, kako bi energijo uporabili bolj učinkovito, s čimer želijo predvsem zmanjšati stroške (80 odstotkov anketiranih), rabo energije (60 odstotkov) ter vplive na okolje (47 odstotkov).

Slišati je lepo, a kljub temu se v dveh petinah organizacij (41 odstotkov) še niso lotili projektov na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov, v tistih, kjer so se jih, pa so to storili z zunanjimi svetovalci (20 odstotkov) oziroma sami (16 odstotkov). Na vprašanje, za koliko odstotkov bi lahko v njihovih poslovnih prostorih zmanjšali rabo električne energije, je 35 odstotkov vprašanih odgovorilo, da za pet do deset odstotkov, 11 odstotkov pa jih meni, da bi lahko dosegli več kot 20-odstotno zmanjšanje.

Energetski pregled poslovnih prostorov, ki je podlaga za izvedbo ukrepov v učinkovito rabe energije, je bil opravljen pri 17 odstotkih anketiranih organizacij, 47 odstotkov sodelujočih pa bi takšen pregled zanimal. A le, če ne bi bil predrag, lahko razberemo iz odgovorov na vprašanje, koliko bi bili priprav­ljeni odšteti zanj – nihče, denimo, ne bi bil pripravljen plačati, če bi cena energetskega pregleda dosegala 24 odstotkov vseh sredstev, ki jih v organizaciji porabijo za energijo. Če bi dosegala dva odstotka porabljenih sredstev, bi plačalo 25 odstotkov vprašanih, 12 odstotkov pa bi jih pregled naročilo, če bi njegova cena dosegala od tri do pet odstotkov sredstev, ki jih sicer porabijo za energijo. Energetsko izkaznico stavbe pozna le 15 odstotkov v raziskavo vključenih organizacij.

»Razmeroma optimističen je podatek, da imajo v 46 organizacijah navodila za varčno rabo energije, vprašanje pa je, ali so z njimi seznanjeni vsi zaposleni in ali ta navodila v praksi tudi upoštevajo,« opozarja Rajko Dolinšek. Raziskava je pokazala, da v slabi tretjini organizacij svojih zaposlenih ne ozaveščajo in ne izobražujejo o možnostih za zmanjšanje rabe energije. In le dobra desetina jih namerava v prihodnjih treh letih vlagati v ukrepe, ki bi povečali energijsko učinkovitost poslovnih prostorov.

Energijsko (ne)učinkovite stavbe

Po podatkih, pridobljenih v raziskavi, je 29 odstotkov stavb v javnem in storitvenem sektorju brez toplotne izolacije. Četrtina jih je toplotno zaščitenih z do desetimi centimetri izolacije, z več kot desetimi centimetri se lahko pohvali le 16 odstotkov stavb. Stavbno pohištvo je v svojih poslovnih prostorih zamenjalo 28 odstotkov organizacij, med tistimi, ki tega niso storili, jih ima slaba polovica okna, stara do 20 let, dobra tretjina pa starejša od 20 let.

»Podatki vzbujajo skrb, še zlasti če upoštevamo, da bi morale biti javne stavbe zgled na področju učinkovite rabe energije. Po drugi strani je to znak, da je tu izjemen potencial za energijsko sanacijo in s tem za gradbeništvo,« pravi Dolinšek. Kljub temu pa v dobrih dveh petinah organizacij (41 odstotkov) v prihodnjih treh letih ne načrtujejo ukrepov v energijsko sanacijo stavbe. Vsaj enega izmed takšnih ukrepov namerava izvesti 18 odstotkov vprašanih, dva ali več ukrepov pa osem odstotkov.

Glavni vir ogrevanja je zemeljski plin

Več kot polovica uporabnikov centralnega ogrevanja ima na radiatorjih nameščene termostatske ventile. Skoraj polovica (48 odstotkov) organizacij pa v prihodnjih treh letih ne načrtuje naložb v posodobitev oziroma zamenjavo ogrevalnega sistema.

Glavni vir ogrevanja je sicer zemeljski plin, ki ga za ogrevanje uporablja tretjina (33 odstotkov) organizacij. Drugo in tretje mesto si delita daljinska toplota in kurilno olje s po 24 odstotki. Oljni kotli so v 24 odstotkih organizacij, ki se ogrevajo s tem energentom, stari 20 let ali več. Po priljubljenosti energentov je na prvem mestu plin z 18 odstotki, enak odstotek so dobile tudi toplotne črpalke, sledijo peleti in sekanci. Toplotne črpalke so največ »glasov« (24 odstotkov) dobile tudi pri vprašanju, za kateri energent bi se najverjetneje odločili, če bi menjali energent za pripravo sanitarne vode.

Če bi bila cena energenta nižja za pet odstotkov, bi dobavitelja zamenjalo šest odstotkov organizacij. Če bi bila cena nižja za šest do deset odstotkov, bi dobavitelja zamenjalo 23 odstotkov organizacij. Za 17 odstotkov organizacij bi morala biti cena energenta nižja za 11 do 15 odstotkov, da bi se odločili za zamenjavo dobavitelja, 20 odstotkov pa bi jih to storilo le, če bi bila cena energenta pri konkurenčnem ponudniku nižja za več kot 15 odstotkov.

Osem odstotkov organizacij kupuje električno energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov, 19 odstotkov se namerava za to odločiti v prihodnjih treh letih. Dolinšek dodaja, da le v majhnem deležu organizacij (pet odstotkov) sami proizvajajo električno energijo.

Poslovne prostore hladi kar 70 odstotkov vprašanih. Dobrih 60 odstotkov jih s klimatsko napravo vzdržuje temperaturo med 22 in 25 stopinjami Celzija, dobra petina od 20 do vključno 22 stopinj, temperaturo več kot 25 stopinj pa 12 odstotkov sodelujočih v raziskavi.

Tudi ko gre za energijsko varčno razsvetljavo, se javni in storitveni sektor ne moreta ravno pohvaliti – delež prostorov brez vgrajenih varčnih svetil je namreč kar 42-odstoten, 47 odstotkov organizacij pa v prihodnjih treh letih ne namerava izvesti nobenega ukrepa za povečanje energijske učinkovitosti razsvetljave.

Tudi v gospodinjstvih glavni motiv denar

Tako kot v javnem in storitvenem sektorju je tudi v gospodinjstvih glavni motiv za učinkovito ravnanje z energijo prihranek denarja, lahko razberemo iz poročila 12 resnic o rabi energije, ki so ga na podlagi zadnje raziskave, opravljene v gospodinjstvih (leta 2012), pripravili strokovnjaki s Centra za energetsko učinkovitost pri Institutu Jožef Stefan v sodelovanju z agencijo Informa Echo. Poročilo je zasnovano na 12 kazalnikih, ki predstav­ljajo ključna področja, na katerih se porabi največ energije in tako povzročajo največ stroškov. Po besedah vodje centra Staneta Meršeta strokovna interpretacija rezultatov po treh letih spremljanja kazalnikov učinkovitosti potrjuje spodbudne pozitivne premike na področju energijske učinkovitosti v gospodinjstvih.

Prihranek denarja in varovanje okolja sta glavna motiva za učinkovito ravnanje z energijo za skoraj dve tretjini gospodinjstev. Za večino preostalih je glavni motiv prihranek; ta prevladuje pri gospodinjstvih z večjo rabo energije. Kljub temu kar 62 odstotkov enodružinskih hiš in 80 odstotkov večstanovanjskih stavb po debelini toplotne izolacije spada med energijsko neučinkovite. »Spodbuden pa je podatek, da se je povečal delež stanovanj z energijsko učinkovito zasteklit­vijo oken,« povzame rezultate Rajko Dolinšek, čeprav so energijsko neučinkovita okna vgrajena v 60 odstotkih hiš in v 56 odstotkih večstanovanjskih stavb.

»Z obnovo energijsko neučinkovitih stavb v skladu z veljavnimi predpisi bi prihranili 37 odstotkov energije, ki jo zdaj porabimo za ogrevanje stanovanj. S prihranjeno energijo pa bi lahko ogrevali 177.000 povprečnih slovenskih stanovanj,« še dodaja sogovornik.