O najpogostejših tehničnih rešitvah v novogradnjah in že obstoječih stavbah, načinu upravljanja, željah lastnikov hiš in navadah stanovalcev smo se pogovarjali z dr. Satjo Lumbarjem iz podjetja Entia iz Ljubljane in arhitektom Gašperjem Demšarjem iz biroja Demšar arhitekti. Po Lumbarjevih besedah se danes trg pametnih inštalacij deli na dva segmenta. Prvega predstavljajo rešitve za ožičeni (profesio­nalni) pametni dom, ki je primeren za novogradnje in obnove objektov, poleg njega pa v zadnjem času narašča delež naprav za »pametni dom po načelu naredi si sam«. Zanj v trgovinah z električno in elek­tronsko opremo lahko kupimo elemente, denimo »pametno« žarnico ali »pametni ventil«, ki jih lahko namestimo sami, brez strokovne pomoči, in prav tako omogočajo brezžično povezovanje.

Pametne inštalacije že v slabi petini novogradenj

»Ker prvi segment še vedno omogoča celovitejše in zanesljivejše upravljanje, zgradbe med gradnjo ali obnovo opremimo s sistemom pametnih inštalacij – v električno omarico (razdelilnik) v hiši ali stanovanju namestimo posebne krmilnike, ki jih z elek­tričnimi vodniki (kabli) povežemo s porabniki v hiši, denimo lučmi, pogonom žaluzij, termostatskimi pogoni talnega ogrevanja itn. Pri tem ne gre za veliko novost – pravimo, da gre za nadgradnjo klasične električne inštalacije, pri kateri je osnova enaka kot v klasični hiši (luči, žaluzije in druge naprave lahko še vedno upravljamo s klasičnimi tipkami), na voljo pa imamo določene napredne funkcije, ki omogočajo povečano energijsko učinkovitost, večjo varnost, večje udobje in oddaljeno upravljanje objekta prek interneta. Ureditev je primerna za velike sestave, na primer vsa senčila ali vse luči v zgradbi,« Satja Lumbar pojasni, zakaj prevladuje prvi segment. Druga rešitev je po njegovih besedah primerna za že obstoječe objekte, zaradi brezžičnih komunikacij in baterijskega napajanja je manj zanesljiva, primernejša je za manjše funkcionalnosti, npr. upravljanje nekaj luči, prižiganje peči v počitniški hišici na daljavo in podobno.

Njegove izkušnje govorijo, da ljudje hiše večinoma dojemajo dokaj konservativno, ne marajo namreč, da bi se stvari zelo spreminjale kot na primer pri telefonih in drugi uporabniški elektroniki, kjer so novosti bolj cenjene. Z drugimi besedami, želijo, da je hiša taka, kot so je navajeni. Zato večinoma niso preveč navdušeni nad brezžičnimi rešitvami. Še pred kratkim so bile pametne inštalacije bolj v domeni tehnično usmerjenih posameznikov in premožnih kupcev, s pojavom pametnih telefonov, ki so se jih ljudje zelo navadili in so z njimi začeli uprav­ljati vsakdanje zadeve (nakupovanje, bančne storitve, družabne dejavnosti), pa so se razmere začele spreminjati in počasi so o takšnem upravljanju funkcij v hiši začeli razmišljati ljudje iz različnih skupin. Navadili so se, da imajo vse dostopno prek pametnega telefona, zato jim zdi samoumevno, da bi lahko s pametnim telefonom nadzorovali in upravljali tudi svoj dom. Hkrati so se tehnološke rešitve pri pametnih inštalacijah poenostavile in postale cenovno ugodnejše. V Sloveniji se pametno upravljanje vgradi v 15 do 20 odstotkov novogradenj, v Avstriji že v več kot polovico. Tudi če se graditelji ne odločijo za ožičeni pametni dom, se zdi sogovorniku ob gradnji smiselno in poceni pripraviti prostor za pametno inštalacijo, saj to pomeni le nekaj dodatnih cevi, ob morebitni prodaji pa bo objekt vreden več, saj bo že omogočal vgradnjo krmilnikov, ki so ponavadi nameščeni poleg varovalk.

Po besedah arhitekta Gašperja Demšarja pridejo številni graditelji družinskih hiš v arhitekturni biro z že izoblikovano željo po pametnih inštalacijah. »Danes je na internetu veliko gradiva in ponudnikov, tako da se že sami informirajo o tem. Seveda jih potem povežemo z ustreznim strokovnjakom oz. izvajalcem pametnih inštalacij, saj je zelo pomembno, da dobijo konsistentne odgovore in rešitve. Morda so mlajši za nove tehnologije malo dovzetnejši, a tudi starejše generacije kmalu ugotovijo, da jim lahko pametne inštalacije olajšajo bivanje,« pravi. Katerih funkcionalnosti si najpogosteje želijo? Na prvem mestu je vsekakor varnost, potem pa takoj upravljanje ogrevanja in hlajenja, počasi prihaja v ospredje tudi povezava z gos­podinjskimi aparati.

Trije načini upravljanja

Upravljanje funkcij v hiši, ki so povezane s krmilniki, je mogoče na tri različne načine: s tipkami (stikali) na steni, s sobnim uprav­ljalnikom, nekakšnimi majhnimi stenskimi zasloni na dotik, tretji način pa je s pamet­nim telefonom, tabličnim in osebnim računalnikom. Če ima hiša vse tri načine uprav­ljanja, kar je pogosta izbira, so med seboj enakovredni.

Sobni upravljalniki in aplikacije na prenosnih napravah in osebnih računalnikih so praktični uporabniški vmesniki, s katerimi lahko nastavljamo temperaturo v posamez­nih prostorih hiše ali scene. Slednje pomeni, da z enim ukazom upravljamo več naprav – scena »od doma« na primer ugasne vse luči in spusti vse žaluzije, scena »na počitnicah« izklopi ogrevanje in vklopi simulacijo navzočnosti ... Za oddaljeno upravljanje hiše, torej tudi kadar nas ni doma, skrbijo spletni strežniki, ki so lahko bodisi na gostujoči lokaciji (»v oblaku«) ali v sami hiši.

Prav vsako funkcijo, sicer povezano v mrežo pametnih inštalacij, je torej mogoče uporabljati s klasičnimi tipkami v hiši. Kot prednost tega, da med različnimi načini upravljanja ohranimo tudi standardnega, Satja Lumbar omeni primer, ko za družinsko hišo s pametnimi inštalacijami med dopustom skrbi babica, ki ne obvlada drugih načinov upravljanja.

Funkcionalnosti in scene

Katere naprave in sisteme je v družinskem domu mogoče in smiselno povezati s pametnimi inštalacijami? Najpogostejši in klasičen način je, da se povežejo ogrevanje in hlajenje, senčila in razsvetljava. Ni toliko pomembno, kaj je povezano na krmilnike, bolj gre za to, da pametna napeljava omogoča različne funkcionalnosti: tako je npr. za lastnike pasivnih hiš pomembno, da se žaluzije avtomatsko premikajo v odvisnosti od sonca, kar omogoča majhno tipalo na južni fasadi hiše. Ob sončnih zimskih dneh, ko v hiši ni stanovalcev, se morajo žaluzije samodejno dvigniti, kar omogoči, da sonce dodatno ogreje notranjost, medtem ko se poleti v močnem soncu spustijo, da se hiša ali stanovanje ne pregrevata. Z drugo funkcionalnostjo denimo simuliramo navzočnost stanovalcev v hiši (luči, dvig žaluzij, glasba), kar je pomembno z varnostnega vidika med dopustom. Ljudje zelo pogosto izberejo tudi oddaljeno upravljanje hiše, s katerim lahko denimo izključijo vse želene porabnike električne energije (likalnik, pečico, luči, ne pa denimo hladilnika ...), čeprav sami niso doma.

Upravljanje s sobnim upravljalnikom ali računalnikom uporabnikom omogoča, da krmilijo več naprav hkrati po vnaprej predvidenih scenarijih. Te poljubno programirajo glede na svoj življenjski slog oz. značilne situacije (»doma«, »zdoma«, »noč«, »jutro« itd.). Lahko denimo predvidijo situacijo ob odprtih oknih, ko se avtomatsko ugasnejo klimatske naprave, kar je zelo uporabno za pisarne in hotelske sobe.

Že samo s tem, ko uporabnik ozavesti uporabo naprav, se nagiba k manjši porabi energentov, pravi sogovornik. Z ogrevanjem, pri katerem je temperatura prostorov naravnana po urniku, ki upošteva navzočnost stanovalcev, lahko zmanjšamo mesečni račun tudi za 15 odstotkov.

Pametne inštalacije na varnostnem področ­ju omogočajo živo sliko, ki nam jo posredujejo kamere, nameščene pred vhodom in v posameznih prostorih, če alarm povežemo na pametne napeljave, lahko od daleč preverjamo in spreminjamo vklopljenost ali izklopljenost sistema, ob morebitnem vlomu ali poplavi dobimo o dogodku SMS-sporočilo in podobno.

Internet za upravljanje na daleč

Če hočemo hišo upravljati na daleč, moramo seveda imeti v njej aktivno internetno povezavo, vendar sistem pametne hiše deluje tudi, kadar je internet izklopljen, le upravljanje na daljavo ni mogoče; pravzaprav hiša ne sme biti odvisna od interneta, saj ta še ni dovolj zanesljiv, da bi mu mogli povsem zaupati svoje navade.

In kaj se zgodi s pametnimi inštalacijami, če ni elektrike? Takrat seveda ne dela nič, lahko pa ključne porabnike (nekaj luči, glavno žaluzijo krmilnik ogrevanja) povežemo z univerzalnim napajanjem (UPS) ali agregatom. Ljudi pogosto tudi skrbi, kaj če krmilniki odpovedo (npr. poškodbe zaradi strele). V ta namen je mogoče za nekaj ključnih porabnikov predvideti preklop na ročni sistem upravljanja, priporoči Sat­ja Lumbar.