Čeprav hiški manjka le pohištvo in bi postala idealno bivališče za prostorsko bolj racionalnega posameznika, bo še nekaj časa namenjena zgolj predstavitvi novih tehnologij za učinkovito rabo energije v stavbah in tehnologij za izkoriščanje sončne energije za strokovnjake, študente in javnost. Nekega, niti ne tako oddaljenega dne – evropska direktiva o energijski učinkovitosti stavb namreč predvideva, da bodo morale po letu 2020 vse nove in obnovljene stavbe najpozneje postati skoraj energijsko samozadostne – pa bo morala postati resničnost.

Projekt samozadostne bivalne celice je nastal v okviru programa Inteligentna energija za Evropo, katerega cilj je bil izdelati predmetnik in učno gradivo za magistrski program na področju gradnje takih stavb. V programu je med 15 evropskimi univerzami sodeloval tudi laboratorij za okoljske tehnologije v zgradbah na ljubljanski fakulteti za strojništvo pod vodstvom profesorja dr. Medveda. Pri delu so sodelovali študentje fakultet za strojništvo in arhitekturo, ljubljanske zdravstvene fakultete in več kot 20 partnerjev iz industrije.

Celico sestavlja pet funkcionalno povezanih enot (mansarda, streha, kopalnica, bivalni prostor in kuhinja), v katerih je uporabljenih osem skupin tehnologij za učinkovito rabo energije in izkoriščanje sončne energije. Nekatere so že tržno razširjene, druge, ki so jih razvili v projektu Kompetenčni center trajnostno in inovativno gradbeništvo, so eksperimentalne.

Čeprav je celica energijsko aktivna, kar pomeni, da porablja le tisto energijo, ki jo proizvaja sama, temelji na čim manjši porabi energije, razloži dr. Medved. To zagotavljajo predvsem toplotna izolacija – v notranjosti so na ogled vse vrste izolacij, ki ustrezajo standardom pasivnih stavb – in okna, ki imajo elemente za nočno hlajenje poleti. Njihovo zapiranje in odpiranje bo kmalu tudi računalniško krmiljeno.

Več o delovanju samozadostne bivalne celice si lahko preberete v tiskani izdaji ali na www.delo.si.