Čeprav se nekateri energetski strokovnjaki ne strinjajo z zakonsko predpisano obveznostjo vgradnje delilnikov toplote v večstanovanjskih stavbah s skupnim odjemom toplote iz daljnovoda ali skupne kotlovnice, ostaja dejstvo, da je to treba urediti najpozneje do 1. oktobra. Po tem datumu naj bi v vseh večstanovanjskih stavbah etažni lastniki v večjem deležu toploto za ogrevanje plačevali po dejanski rabi, v manjšem pa kot fiksni strošek, izračunan glede na ogrevano površino. Tako nalagata energetski zakon in njemu podrejeni pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli, ki je januarja 2010 začel veljati za vse stavbe, v katerih so delilnike vgradili po tem datumu, od 1. oktobra pa bo veljal tudi za stavbe, v katerih so lastniki delilnike vgradili že pred letom 2010, do takrat pa stroške obračunavajo po starem pravilniku.

Postopek vgradnje traja vsaj mesec dni

Postopek izbire in vgradnje delilnikov ter predvsem sklep o tem, kako se bodo v posamezni stavbi stroški obračunavali po novem, je precej dolgotrajen, zato upravitelji stavb menijo, da lastnikom, ki tega še niso začeli, zmanjkuje časa. Kakor pravi Denis Žumer iz Domplana, traja postopek vsaj mesec dni, pogosto pa dlje, saj se navadno vsaj v eni od faz zaplete. Prvič se lahko že pri zbiranju soglasja o namestitvi delilnikov, s katerim se mora strinjati toliko lastnikov, da skupaj predstavljajo vsaj 50-odstotni solastniški delež. Na njihovo zahtevo mora upravnik pridobiti več različnih ponudb za delilnike in njihovo vgradnjo. Potem morajo etažni lastniki izbrati ponudnika in podpisati listino, v kateri je natančno opredeljeno, kako bodo stroške delili v praksi. Določiti je treba začetek in trajanje obračunskega obdobja, razmerje med fiksnim in variabilnim delom stroškov, ugotoviti velikosti in deleže ogrevanih površin posameznih delov stavb, višino korekturnih faktorjev za izenačitev vpliva lege posameznega stanovanja glede na potrebe po toploti, obdobje, za katero se izdela letno poročilo o porabi in stroških. Lastniki se tudi dogovorijo, ali bodo stanje števcev sporočali vsak mesec ali bodo plačevali pavšal glede na preteklo sezono ter ob koncu naredili poračun stroškov. Nazadnje je treba z izvajalcem delitve stroškov podpisati še pogodbo o storitvi delitve stroškov, to lahko naredi tudi upravljavec.

Po podatkih enega največjih upravljavcev večstanovanjskih stavb, SPL iz Ljubljane, so ta postopek izpeljali že za dve tretjini stavb, ki jih upravljajo, v 40 odstotkih stavb, v katerih je treba delilnike še vgraditi, pa postopki potekajo. Tudi po podatkih Domplana iz Kranja, so delilniki nameščani že v 80 odstotkih stavb v njihovem upravljanju, vendar kakor pravi Žumer, bodo po 1. oktobru zagotovo še ostale nekatere, kjer delilnikov ne bodo imeli, v nekaterih so kljub zakonski obveznosti vgradnjo celo zavrnili. Da delilnikov ne bo pravočasno v vseh stavbah, potrdijo tudi v SPL. Težava je predvsem način financiranja tega ukrepa, ki ga vse do letos ni bilo dovoljeno financirati iz rezervnega sklada, še dodajajo. Ministrstvo za okolje in prostor je šele letos namreč podalo mnenje, da se za ta namen lahko porabi denar iz rezervnega sklada, vendar le pod pogojem, da se s tem strinja 75 odstotkov etažnih lastnikov.

Vsem, ki še niso namestili oziroma niti začeli postopka vgradnje delilnikov, na SPL svetujejo, da do 1. oktobra sprejmejo vsaj ustrezne sklepe. Ni pa smiselno hiteti in se slabo odločiti zgolj zato, da bi ujeli predpisani rok. Pri izbiri ponudnika in delilnikov ter izvajalca obračuna stroškov naj lastniki upoštevajo njihova priporočila, čas delovanja in finančno stanje podjetja, nikakor ne sme odločati le cena, poudarjajo v SPL.

Za neupoštevanje zakonskih določil so predvidene globe. Kakor je določeno v energetskem zakonu, je etažni lastnik stanovanja, ki delilnikov ni vgradil, lahko kaznovan z globo 200 evrov. Višja pa je globa, 1200 evrov, za dobavitelja toplote iz omrežja ali upravljavca skupne kotlovnice oziroma izvajalca obračuna toplote iz omrežja ali iz skupne kotlovnice, če stroškov za porabo toplote posameznih odjemnih enot ne obračunava na podlagi meritev porabe toplote posamezne stavbe. Nadzor bodo lahko izvajali stanovanjski in energetski inšpektorji.

Manj energije in stroškov za ogrevanje

Glavna razloga, zakaj so delilniki obvezni, sta dva: manjša raba energije za ogrevanje in pravičnejše plačevanje stroškov. Lastniki stanovanj naj bi z ukrepom pridobili, saj bodo stroški za ogrevanje manjši in bolj pravično razdeljeni. S tem se ne strinjajo vsi, pomisleke imajo tako lastniki kot nekateri strokovnjaki. Med glasnejšimi je Matjaž Malovrh, energetski svetovalec, ki je dolga leta vodil projekt EnSvet. Njegov prvi očitek je, da ukrep ne bi smel biti zakonsko obvezen, razen v novogradnjah, temveč da bi moralo pristojno ministrstvo z bistveno bolj izobraževalno in ozaveščevalno akcijo, kakor jo izvaja zadnjih nekaj mesecev, dolgotrajno spodbujati vgradnjo delilnikov.

Kaj bi s tem dosegli? Malovrh je prepričan, da bi bili učinki zagotovo boljši. Le z zakonom predpisana vgradnja ne bo bistveno zmanjšala rabe energije, to že kažejo prve praktične izkušnje. Za to je treba najprej izpolniti druge pogoje, s čimer se strinjajo tudi na Eko skladu, kjer lahko lastniki za različne ukrepe dobijo nepovratna sredstva. Prvi pogoj, da bodo delilniki dali želene rezultate, je dobro delovanje celotnega ogrevalnega sistema, med drugim njegovo hidravlično uravnoteženje, pravi Malovrh. To pomeni, da čisto vsa stanovanja dobijo toliko toplote, kolikor je potrebujejo. Šele tako lahko res delimo stroške pravično, še dodaja. Če hidravličnega uravnoteženja ni, stanovanja, ki so bliže viru toplote, te dobijo preveč, kar zaznajo tudi delilniki, stanovanja, ki so najbolj oddaljena, pa je dobijo premalo. Tako lastniki prvih kljub delilnikom plačujejo preveč toplote, ker je, ne da bi se tako sami odločili, preveč dobijo. Bistveno manjši bodo stroški ogrevanja v oddaljenih stanovanjih, vendar bo stanovalce v njih zeblo. Problem postane še zlasti pereč, kadar vzdrževalci rešujejo reklamacije zaradi prenizke temperature ogrevanja z dvigovanjem moči črpalke ter dvigom temperature ogrevalnega medija, dodajajo na Eko skladu. Večina prostorov v stavbi se pregreva, stroški za ogrevanje so po nepotrebnem višji, nezadovoljni stanovalci pa ne morejo vplivati na razmere, tudi če že imajo termostatske ventile, še pravijo.

To je naslednji ukrep, ki ga je treba izvesti sočasno z namestitvijo delilnikov. Na vse radiatorje je treba namestiti termostatske ventile. Tako lahko po prostorih reguliramo temperaturo za stopinjo ali dve, pravi Malovrh. Vendar bodo učinkoviti šele, ko bo sistem hidravlično uravnotežen, izjema so manjše stavbe z do dvema etažama in manjšim številom stanovanj, še pojasni.

Da lahko z namestitvijo delilnikov rabo energije zmanjšamo za 15 do celo 30 odstotkov, je menda zavajanje. Te naprave na manjšo rabo sploh ne vplivajo neposredno, zmanjšanje je posledica drugačnega ravnanja ljudi, poudarja Malovrh. To pa se lahko pokaže kot približno petodstotno zmanjšanje, medtem ko lahko s hidravličnim uravnoteženjem zaradi nižje temperature ogrevalnega medija, ki enakomerno prenaša toploto po vseh stanovanjih, rabo energije zmanjšamo od 10 do 15 odstotkov. Vsaka stopinja manj v prostoru, ki jo uravnamo s termostatskim ventilom, pa pomeni dodaten šestodstotni prihranek.

Predvsem za hidravlično uravnoteženje sistema se lastniki redko odločijo, saj je to povezano z dodatnimi stroški. To potrjujejo tudi podatki Eko sklada, saj so za nepovratna sredstva iz lanskega razpisa dobili skupaj 38 vlog, od tega le sedem za vgradnjo termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje, 23 za vgradnjo sistema delitve stroškov za toploto in osem vlog za izvedbo obeh ukrepov. Podobno je letos, do konca avgusta je prispelo 24 vlog, od tega 21 za pridobitev nepovratne finančne spodbude za izvedbo obeh ukrepov hkrati, dve vlogi za vgradnjo termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov ter eno za sistem delitve stroškov za toploto.

Nepovratne spodbude za vgradnjo delilnikov za delitev stroškov lahko dobijo le lastniki, ki so pred tem že izvedli hidravlično uravnoteženje in namestili termostatske ventile. Čeprav je zaradi tega v javnosti precej negodovanja, na Eko skladu takšno odločitev utemeljujejo s prej navedenimi argumenti, zakaj so vsi ukrepi potrebni oziroma da le izvedba vseh treh ukrepov prinaša zadosten učinek – manjšo rabo energije za ogrevanje.