Kot je na seji odbora pojasnila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, predlog zakona ukinja obstoječi koncesijski sistem pri opravljanju dimnikarskih storitev in izbiro dimnikarja prepušča uporabnikom.

Ti bodo tako po njenih besedah imeli možnosti izbire z vsemi koristmi, ki jih konkurenčni trg zanje prinaša. Poslanske skupine koalicijskih strank, pa tudi ministrstvo so k predlogu vložili vrsto dopolnil, ki po besedah ministrice natančneje opredeljujejo nekatere predpise.

Kljub dopolnilom pa je zakon po mnenju mnogih še vedno neprimeren. Poslanec ZL Franc Trček je ministrico med drugim pozval, naj ga umakne, saj je ob vseh pomislekih stroke potreben dodaten premislek o njegovi vsebini, v sedanji obliki bo po njegovem mnenju prej ali slej padel na ustavni presoji.

Predlogu zakona nasprotujeta tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Obrtno podjetniška zbornica Slovenije (OZS). Neprimeren je tudi po mnenju civilnih iniciativ in Zveze ekoloških gibanj.

Direktor Zbornice komunalnega gospodarstva pri GZS Sebastijan Zupanc je izpostavil, da ostaja preveč odprtih vprašanj. Ob tem ga je zanimalo, zakaj je nov zakon sploh potreben, saj so po njegovih besedah z obstoječim zadovoljni tako uporabniki kot dimnikarji.

Izpostavil je anketo ministrstva, ki je pokazala, da je z dimnikarskimi storitvami zadovoljnih kar 86 odstotkov uporabnikov, kar je po njegovi oceni ogromno. Ob tem je bil mnenja, da stvar enostavno ne more biti dobra, če ji velika večina strokovne javnosti, pa tudi civilna družba nasprotujeta.

Nasprotniki predlogu zakona med drugim očitajo, da ne zagotavlja potrebne okoljevarstvene, požarne in zdravstvene varnosti. Prav tako so razočarani, ker po njihovih besedah ministrstvo ni upoštevalo predlogov, ki so jih posredovali.

Tudi predsednik komisije za dimnikarsko dejavnost pri GZS Aleksander Županek je izpostavil, da zakon ne rešuje ničesar. Dodal je, da se zavedajo težav, bi se pa te po njegovem mnenju dalo urediti tudi znotraj že obstoječe zakonodaje.

Predlog zakona poleg svobodne izbire dimnikarja sicer predvideva tudi nadgradnjo evidenc malih kurilnih naprav. Na novo bodo v evidenco vpisani podatki tako o uporabnikih kot izvajalcih in njihovi usposobljenosti ter izpolnjevanju pogojev za pridobitev licence.

O slednjem je podvomil Ivan Tomše iz civilne iniciative Dimnik. Kot je izpostavil, ministrstvo v več kot desetletju ni bilo sposobno narediti evidence vseh kurilnih naprav, ki je tako še danes nimamo in je po njegovih besedah ne bomo imeli niti v prihodnjih letih.

Večkrat je bilo slišati, da bi bilo smiselno s spremembami počakati. Peter Skoberne iz ministrstva okolje je ob tem dejal, da gre za povsem napačen vtis, da skozi parlamentarno proceduro spravljajo nekaj ne glede na ceno. Kot je dodal, so bila usklajevanja zelo zahtevna.

Odbor za infrastrukturo je po večurni razpravi predlogu zakona vendarle prižgal zeleno luč, pred tem pa so k več členom zakona sprejeli dopolnila.