Zavod za gozdove Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije, ljubljanska biotehniška fakulteta ter ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so naslovno temo Znanje za gozd izbrali zato, ker želijo ozavestiti javnost o pomenu znanja, razvoja in raziskav za prihodnost slovenskih gozdov v okoljsko nepredvidljivih razmerah ter izpostaviti dosedanje uspehe razvojnega dela na področju gozdarstva, so sporočili organizatorji.

Poleg osrednjih prireditev bo teden gozdov zaznamovala še vrsta drugih dogodkov, ki jih bo preko 60 in se bodo nadaljevali tudi v juniju. Dogodki, ki so predvsem izobraževalne narave, so namenjeni širokemu krogu ljudi od otrok, mladine in odraslih do splošne in strokovne javnosti. Več o njih zavod objavlja na svoji spletni strani ter na portalu Znanje za gozd.

Kot so izpostavili, je strokovno znanje še posebej ključno pri gospodarjenju z gozdovi in njihovem varstvu v razmerah vse pogostejših naravnih ujm, ki ogrožajo slovenske gozdove. V državi se tako nadaljuje sanacija posledic žledoloma iz leta 2014 in izredno močnega napada podlubnikov v letih 2015 ter 2016. Slednji se po najnovejših podatkih nekoliko umirja.

Zadnji podatki o stanju napada podlubnikov v smrekovih gozdovih namreč kažejo, da je bilo od začetka letošnjega leta do sredine maja odkritih za 327.000 kubičnih metrov s podlubniki napadenih dreves smreke, kar je na ravni Slovenije za 15 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. "Ta podatek kaže na to, da se nadaljnje širjenje podlubnikov upočasnjuje in da lahko pričakujemo postopno umiritev napada," so zapisali v zavodu in inštitutu.

Trend umirjanja napada podlubnikov je podoben po vsej Sloveniji, razen na Gorenjskem, kjer še vedno beležijo porast števila na novo napadenih dreves. Zajezitev napada in nove škode v gozdovih v letošnjem letu so še vedno odvisne od odzivnosti lastnikov gozdov in hitrosti sanacije odkritih žarišč novega napada podlubnikov.

V polnem teku je program načrtne obnove poškodovanih gozdov, tako s pomočjo ukrepov nege gozda kot s saditvijo sadik gozdnega drevja. Spomladi so posadili 270 hektarjev gozda s preko 550.000 sadikami gozdnega drevja. Med temi je bilo največ sadik bukve, smreke, gorskega javorja in hrasta. Sredstva za nakup sadik in sofinanciranje del pri obnovi gozdov so zagotovljena v programu razvoja podeželja 2014-2020 in v državnem proračunu. Obnova gozdov se bo jeseni nadaljevala.