Slovenija se je obvezala, da bo do leta 2020 dosegla 25 odstotkov obnovljivih virov v celotni porabi energije. Cilj na področju ogrevanja uspešno izpolnjujemo, na področju rabe električne energije pa po pojasnilih ministrstva nekoliko zaostajamo za predvideno dinamiko, predvsem zaradi zaostajanja naložb v nove proizvodne naprave.

Posodobljeni akcijski načrt vključuje posodobljene projekcije energetskih bilanc do leta 2030,  projekcije proizvodnje in rabe obnovljivih virov do 2030 ter indikativni nacionalni cilj na področju obnovljivih virov energije do 2030 – najmanj 27 odstotkov.

»Za doseganje cilja do leta 2030 sta izdelana dva scenarija: vetrni (večja izraba vetrne energije) in sončni (večja izraba sončne energije), pri čemer je tako z ekonomskega kot tudi z okoljskega vidika sončni scenarij boljši, zato je določen kot scenarij posodobljenega akcijskega načrta,« piše v osnutku dokumenta.

Med tehnologijami za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov imajo velike hidroelektrarne (HE) energetske in makroekonomske prednosti, zato sta scenarija oblikovana tako, da je v obeh vodni potencial izkoriščen v največji možni meri in realno. Od celotnega neizkoriščenega tehničnega potenciala za proizvodnjo elektrike v HE, ki je danes 51-odstoten, je predvideno izkoriščanje dodatnih 13,6-odstotne točke potenciala. To pomeni, da bo do leta 2030 izkoriščenega 62 odstotkov tehničnega potenciala.

Projekcija sicer ne upošteva izkoriščenosti vsega tehničnega potenciala na predvidenih vodnih telesih, ampak dobro četrtino manj, predvsem kot posledico okoljskih omejitev izvedbe samih projektov.
Projekcije upoštevajo, da se prednostno izkoristi potenciale za obnovljive vire, ki so zunaj varovanih območij, kljub temu pa bo treba za doseganje zastavljenih ciljev izkoristiti tudi obnovljive vire na varovanih območjih, zato so v osnutku predvideni tudi projekti na območju Nature 2000.

Če se za predvidene velike HE na območjih Nature 2000 do leta 2030 ne bodo našle izvedbene rešitve brez pomembnega vpliva na Naturo in posledično HE ne bodo zgrajene, ne bo dosežen cilj niti v letu 2020 (doseženo bo 24,8 odstotka obnovljivih virov, medtem ko je cilj najmanj 25 odstotkov) niti v letu 2030 (doseženo bo 25,8 odstotka).

Uresničitev projektov na področju velikih HE je po pojasnilih ministrstva močno odvisna tudi od aktivnosti vlade z vidika določitve koncesijskih obveznosti, postopkov umeščanja v prostor, izvedbe in tudi investicijskih zmožnosti koncesionarjev.

Med prednostnimi projekti so v osnutku navedeni dokončanje verige HE na spodnji Savi, prenovo hidroelektrarn na Dravi, izgradnjo HE na srednji Savi (Suhadol, Trbovlje in Renke), medtem ko so med potencialnimi projekti navedene HE na ljubljanskem in litijskem delu srednje Save ter izraba reke Mure (osem elektrarn).

Po mnenju ministrstva obstaja velika verjetnost, da HE Mokrice ne bo mogoče dokončati do 2020, zato bo treba akcijski načrt dopolniti z aktivnostmi za pospešitev izvedbe drugih ukrepov, ki so bili sicer predvideni po letu 2020. Prednostno bodo pri tem upoštevani ukrepi v sektorjih daljinsko ogrevanje in industrija ter drugi stroškovno učinkoviti ukrepi.

Med potencialnimi območji za postavitev vetrnih elektrarn so v načrtu našteti Porezen–Podbrdo, Rogatec–Črnivec–Ojstri vrh, Špitalič–Trojane–Motnik, Mrzlica, Golte, Črni vrh–Zaloška planina, Velika gora, Novokrajski vrhi, Hrpelje-Slope–Mrše, Senožeška brda, Grgar–Trnovo in Banjšice–Lokovec.

Posodobljeni akcijski načrt spremlja tudi okoljsko poročilo, oba dokumenta sta razgrnjena na spletnih straneh ministrstva, ki pripombe in predloge javnosti sprejema do 21. julija.