Čistejše oblike goriv in njihove uporabe čedalje bolj spodrivajo njihove tradicionalne, »umazane«, potratne različice. Pri omejevanju zastarelih ogrevalnih sistemov so zelo napredni v državah zahodne Evrope (v Nemčiji, na Danskem), kjer so že močno omejili ali prepovedali vgradnjo oljnih in celo nekaterih tipov plinskih peči v novogradnje. Po drugi strani se po svetu neprestano razvijajo nove rešitve, ki naj bi bile še bolj gospodarne in »zelene« od že znanih. Aduti nekaterih pa – sploh na začetku njihove razvojne in množične uporabe – ne odtehtajo pomanjkljivosti v primerjavi z drugimi; celo ne vedno istih pri vseh mogočih uporabnikih.

Trenutno so daleč najbolj priljubljene toplotne črpalke, ki so lahko zamenjava za star ogrevalni sistem ali del kompleksnejših sistemov v energijsko manj potratnih oziroma pasivnih objektih. Ker povpraševanje po vseh tipih toplotnih črpalk (ki zajemajo toploto iz zraka, zemlje ali vode) naglo raste celo v času, ko cena tekočih fosilnih goriv ni visoka, se njihovi proizvajalci dodatnega zagona pri prodaji lahko nadejajo ob prvih občutnejših dvigih cene črnega zlata.

Trendi v Sloveniji

Nizka cena fosilnih goriv je razlog, da se mnoga gospodinjstva v Sloveniji še vedno ogrevajo s sistemi na kurilno olje, čeprav so ti potratni in obremenjujejo okolje. Mnogim je v uteho, da lahko vedno s prstom pokažejo na sisteme s trdnimi fosilnimi gorivi ali biomaso, ki so med ekologi najbolj v nemilosti zaradi sproščanja trdnih delcev (PM) v okolje. Vendar so v zmoti: sodobne peči na biomaso imajo tako dognano kurišče in vse sestavne elemente, da se zlahka primerjajo z najčistejšimi sistemi. Poleg tega njihovo gorivo prihaja iz obnovljivih virov (gozd), zaradi česar so zelo čislane predvsem v najbolj razvitih in ekološko ozaveščenih državah (Skandinavija, Nemčija).

V skladu s svetovnimi smernicami pri elektrifikaciji in povezljivosti vsega se v ospredje prebijajo tudi povsem električni sistemi, ki pa resnici na ljubo bolj kot sistem predstav­ljajo različne oblike ogreval. Med temi so trenutno najbolj vroči IR-paneli, sledijo jim še električno talno ogrevanje in najsodobnejše hladilno-ogrevalne klimatske naprave. Takšne naprave kljub omejenim možnostim delovanja, uporabnosti in učinkovitosti najbolj nagovarjajo s preprostejšo in hitrejšo vgradnjo in nižjo ceno. Sistemi namesti in uporabljaj so namreč uporabnikom precej privlačnejši kot pa velikopoteznejši – čeprav morda dolgoročno smotrnejši – posegi v njihove domove.

Nizko- ali visokotemperaturni režim

Najsi bodo viri toplote zeleni, rjavi ali modri, ni od njih nobene koristi, če jih ne uporabljamo v primernem ogrevalnem sistemu: bodisi visoko- ali nizkotemperaturnem. Slednji prodirajo z vse večjo priljubljenostjo talnega in stenskega gretja. Za svoje delovanje (v temperaturnem območju pod 35 °C) namreč potrebujejo veliko manj ogret medij (vodo, ogreto na 70 stopinj Celzija ali manj) kot tradicionalni visokotemperaturni (približno 90 °C). To prinaša boljše izkoristke in veliko višjo učinkovitost; še posebno pri kondenzacijskih kotlih. Ker pa ostaja dejstvo, da si mnogi uporabniki ne morejo privoščiti tako velikega finančnega zalogaja, se pojavljajo hibridi, pri katerih stari visokotemperaturni sistem dopolnjuje nov nizkotemperaturni (npr. talno gretje v kopalnici). Visokotemperaturni sistem je tako namenjen za primarno ogrevanje, medtem ko nizkotemperaturni zagotavlja dodatno ugodje v posameznih prostorih (kopalnica, spalnica). Pri tem je ključno, da se ob morebitni menjavi ali kombiniranju visoko- in nizkotemperaturnih sistemov uporabnik zaveda, da imajo nizkotemperaturni neprimerljivo daljši odzivni čas kot visokotemperaturni (klasični, radia­torski) in da mora biti temu primerno tudi delovanje celotnega sistema. Poleg tega zahteva talno gretje še večjo doslednost pri izolaciji objekta (predvsem balkonov) in prekinjanju toplot­nih mostov, ki morajo preprečiti izgubo toplote po etažnih ploščah v okolico.

Toplotne črpalke (TČ) so verjetno najbolj »vroča« oblika ogrevanja pri večini investitorjev v nov, nadomestni ali dopolnilni ogrevalni sistem. Tehnološko privlačna, čista in popolnoma avtomatizirana oblika ogrevanja (zrak/voda, zemlja/voda ali voda/voda) je v zadnjih letih v primerjavi z drugimi sistemi najbolj napredovala. Razmeroma visoko začetno naložbo naj bi v nekaj letih odtehtali majhni obratovalni stroški, ki so zaradi izboljšanih zmogljivosti iz generacije v generacijo ugodnejši tudi pri vse ostrejših temperaturnih razmerah in pri objektih z manj ugodno lego.

Čeprav so dolgoročno veliko ugodnejša mož­nost TČ tip zemlja/voda, se velika večina uporabnikov raje odloči za tip zrak/voda, ki zahteva manjši poseg tako v okolje kot denarnico. V prvem primeru (pa tudi pri TČ voda/voda) moramo na parceli v bližini hiše na razmeroma veliki širini ali globini razpeljati vode, ki nato uporabljajo geotermalno energijo. Za sistem zrak/voda pa zadostuje že malce večji prostor na dvorišču za postavitev izmenjevalnika. Po vgradnji postane v obeh primerih glavni strošek električna energija, ki pomaga pri delovanju sistema oziroma kroženju medija. Pri tem velja omeniti, da tudi v Sloveniji poznamo poslovne modele »izposoje« toplotnih črpalk, pri katerih stroške vgradnje in vzdrževanja v zameno za mesečno najemnino v celoti prevzame ponudnik.

• Prednosti in slabosti

+ nizki obratovalni stroški

+ preprosta uporaba

+ prijaznost do okolja

– razmeroma visoka začetna naložba (tudi s subvencijo)

– verjetna rast cene energenta (elektrike)

– odvisnost od (izpada) električnega omrežja

– velik vpliv »naravnih danosti« objekta (lega in orientacija)

Morda se komu zdi presenetljivo, a kljub negativni publiciteti glede trdnih delcev so sodobne peči na lesno biomaso (sekanci, peleti, drva) povsem legitimna izbira pri odločanju o novem sistemu ogrevanja. Njihovi izkoristki namreč dosegajo vrednosti (tudi več kot 90 odstotkov), neprimerljive s podatki peči, ki so se vgrajevale pred 30 ali 20 leti in so (bile) le malo bolj učinkovite kot babičina krušna peč. Njihova največja slabost je, da so zaradi prostora, potrebnega za shranjevanje goriva, omejene na zasebne hiše (ali velike skupne kurilnice) in da »romantika« polnjenja zalogovnika ali nalaganja drv lahko kmalu pojenja. Vsekakor pa to ne bi smelo od nakupa odvrniti uporabnikov z dostopom do lesa, še posebno na bolj ruralnih območjih, kjer bi ostali na toplem tudi ob morebitnem izpadu električnega omrežja in praktično neodvisni od globalnih nihanj cen energentov.

• Prednosti in slabosti

+ tako rekoč neusahljiv vir energenta (v Sloveniji)

+ razmeroma cenen vir energenta (v Sloveniji)

+ obnovljivi energent

– shranjevanje energenta

– zamudnejša uporaba (prekladanje sekancev ali peletov ali nalaganje drv)

– manj čisto ogrevanje (emisije trdnih delcev)

Peči na fosilna goriva

Peči na fosilna goriva (na kurilno olje, zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin) so precej razširjena izbira, priljubljena predvsem med »tradicionalisti« oziroma uporabniki, ki imajo doma že vgrajen takšen sistem. Da ni povsem za odpis, dokazujejo tudi pogosti primeri »hibridnih« ogrevalnih sistemov, ko uporabniki prav zaradi (nekdanjih) pomanjkljivosti sodobnejših sistemov (odvisnost od elektrike in pregovorna »šibkost« toplotnih črpalk ali nakladanje peči na biomaso) obdržijo trenutni sistem. Čeprav so ti sistemi finančno vse bolj nerentabilni in okoljsko nesprejemljivi, imajo plinski zelo malo izpustov v zrak in so še vedno dobra izbira. Pa vendar jim svetovne smernice niso naklonjene in vse bolj odločno kažejo stran od njih, zato je, kljub veliki razširjenosti, tudi pri nas pričakovati, da bo njihovo nameščanje kmalu precej omejeno, če ne celo prepovedano.

• Prednosti in slabosti

+ priročnost

+ zanesljivost in poceni vzdrževanje

– naraščajoča cena energentov

– ekološka spornost (razen plina)

Naj si bo najpreprostejše ogrevanje sanitarne vode, fotovoltaika ali najsodobnejši sistem centralnega ogrevanja – sonce je bilo za človeka od nekdaj primarni vir toplote. Težava je le v izkoristku in izredni občutljivosti na orientacijo panelov glede na položaj sonca; poleg tega že sama zemljepisna širina Slovenije ni najbolj ugodna za izkoriščanje te energije. Ne nazadnje imajo le redki Slovenci dovolj veliko streho ali celo (neuporabljeno) zelenico oziroma vrt, da bi tudi z najsodobnejšimi sistemi sprejemnikov sončne energije, kot je na primer irski sistem Hone, lahko ogrevali celotno hišo. Do kod sežejo neizkoriščene možnosti tovrstnega ogrevanja, najbolje pokaže prav Hone, ki je zaradi rešitev, temelječih na nanotehnologiji, lahko do 21-krat učinkovitejši kot običajni sončni sistemi.

• Prednosti in slabosti

+ prijaznost do okolja

+ brezplačnost energenta

– velika prostorska potratnost

– velika odvisnost od vremena in položaja površine za namestitev

Predvsem v krajih z milejšim podnebjem lahko pridejo v poštev razni sistemi ogrevanja na elektriko. Med njimi najbolj izstopajo paneli z infrardečo svetlobo (IR), ki diskret­no in skoraj brez posegov v objekt omogočajo ogrevanje vsakega prostora neodvisno od »centralnega« sistema. Ta rešitev se lahko uporablja kot samostojni, primarni vir ogrevanja ali dopolnilo obstoječemu.

Podobno velja za klimatske naprave, ki pa se tako v hladilnem kot ogrevalnem režimu delovanja zanašajo na prenos toplote prek zraka. To je sicer dobro in učinkovito pri hitrih spremembah temperature, vendar za dolgotrajnejši učinek potrebujejo (skoraj) nenehno delovanje, kar utegne biti moteče in hkrati potratno za uporabnika.

• Prednosti in slabosti

+ minimalni posegi v objekt

+ enostavna, hitra in »točkovna« uporaba

– odvisnost od električnega omrežja

– šibkost delovanja v primerjavi s centralnimi sistemi

Končna odločitev

Med odločanjem o ogrevalnem sistemu ne smemo pozabiti ključnih dejavnikov, ki lahko izbiro preusmerijo k povsem drugačni rešitvi. Geografski položaj, orientacija in obsevanost objekta s soncem so le osnovni podatki, ki lahko že na samem začetku izločijo posamezne rešitve. Potem so tu še starost, izoliranost objekta, vrsta in stanje stavbnega pohištva in tako naprej. Zato je pred odločitvijo priporočljiv posvet s strokovnjakom – poleg energijskih svetovalcev mreže ENSVET pod okriljem Eko sklada so brezplačno dosegljivi tudi drugi, prek raznih energetskih delavnic ali servisov.

Izbira je torej neskončna, mogoči rezultati tudi. A ne glede na vse dejavnike, želje in izvedbe, ki krojijo te med seboj tesno prepletene svetove ogrevanja, ostaja za vsakega uporabnika ključno, da za čas pričakovane življenjske dobe ogrevalnega sistema dobi najučinkovitejšo in najudobnejšo rešitev po čim nižji ceni.