Za ogrevanje prostorov smo porabili preibližno 30.500 TJ ali 62 odstotkov vse porabljene energije, za ogrevanje sanitarne vode okrog 9600 TJ ali 19 odstotkov vse porabljene energije, za razsvetljavo, električne naprave in druge namene pa 14 odstotkov oziroma okrog 7000 TJ. Za kuhanje smo po podatkih Statističnega urada RS porabili skoraj 2.300 TJ ali približno pet odstotkov vse porabljene energije.

Poraba energije za ogrevanje prostorov se je lani v primerjavi z letom 2010 zmanjšala za devet odstotkov, za manj kot odstotek sta se zmanjšali poraba električne energije za razsvetljavo in električne naprave ter poraba energije za ogrevanje sanitarne vode. Za pol odstotka se je povečala le poraba energije za kuhanje.

Med energenti je prevladovala lesna biomasa
Leta 2011 so med porabljenimi energenti s 35-odstotnim deležem prevladovala lesna goriva (polena, lesni ostanki, sekanci, peleti in briketi). Poraba električne energije je pomenila 23 odstotkov vse porabljene energije v gospodinjstvih, poraba ekstra lahkega kurilnega olja 19 odstotkov, poraba zemeljskega plina 10 odstotkov, poraba daljinske toplote osem odstotkov, drugi energenti pa so bili porabljeni v manjših deležih, kažejo podatki statističnega urada.

V primerjavi z letom 2010 so se količine porabljenih energentov večinoma zmanjšale, povečala se je le poraba utekočinjenega naftnega plina ter sončne in geotermalne energije. Opazno se je zmanjšala poraba ekstra lahkega kurilnega olja, in sicer za 16 odstotkov, kar gre pripisati predvsem za 18 odstotkov manjši porabi tega energenta za ogrevanje prostorov. Poraba daljinske toplote se je zmanjšala za 12 odstotkov, poraba lesnih goriv pa za šest odstotkov. Poraba geotermalne energije (uporaba toplotnih črpalk) se je povečala za 31 odstotkov, vendar je delež porabe te energije med vsemi vrstami energije znašal le 1,5 odstotka. Delež energije, proizvedene s pomočjo sončnih kolektorjev, je bil še manjši, le 0,7-odstoten.

Lesna biomasa tudi za ogrevanje prostorov in sanitarne vode
Tudi med energenti, porabljenimi za ogrevanje prostorov, so največji, 45-odstotni delež predstavljala lesna goriva. Sledila sta jim ekstra lahko kurilno olje s 24 odstotki in zemeljski plin z 12 odstotki. Za ogrevanje sanitarne vode se je prav tako v glavnem uporabljala lesna biomasa (35 odstotkov), električna energija (24 odstotkov) in ekstra lahko kurilno olje (19 odstotkov). Za kuhanje smo večinoma uporabljali električno energijo (41 odstotkov) in utekočinjeni naftni plin (34 odstotkov).

Najbolj razširjeno centralno ogrevanje
V večini slovenskih gospodinjstev (78 odstotkov) so se lani ogrevali s centralnim ogrevanjem, več kot 12 odstotkov se je ogrevalo lokalno, približno 10 odstotkov pa z daljinskim ogrevanjem. Podobno so podatki za ogrevanje sanitarne vode: skoraj 66 odstotkov sanitarne vode je bilo ogrevane s centralnim ogrevanjem, 27 z lokalnim ogrevanjem, približno osem odstotkov pa z daljinskim ogrevanjem.

Največ elektrike za velike gospodinjske aparate
V gospodinjstvih se je največ električne energije porabilo za delovanje velikih gospodinjskih aparatov (hladilne in zamrzovalne naprave, pralni, sušilni in pomivalni stroji), in sicer 820 GWh ali 26 odstotkov vse porabljene električne energije. Za ogrevanje sanitarne vode se je porabilo 630 GWh (20 odstotkov), za ogrevanje prostorov pa 387 GWh (12 odstotkov) vse porabljene električne energije. Poraba električne energije za osebne računalnike, monitorje in televizijske sprejemnike je znašala 287 GWh ali devet odstotkov, za razsvetljavo pa 266 GWh ali osem odstotkov.

Podatke o porabi energije in goriv po namenu in vrsti energetskega vira, o rabi električne energije ter o načinih in virih za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode so na državnem statističnem uradu izračunali s pomočjo modela rabe energije v gospodinjstvih (Institut Jožef Stefan – Center za energetsko učinkovitost). Vhodni podatki za model so bili rezultati ankete o porabi energije in goriv v gospodinjstvih in podatki o preskrbi z energijo, ki so bili zbrani v drugih statističnih raziskovanjih s področja energetike.