»Rezultati so zaskrbljujoči, saj smo prepričani, da je umetna svetloba onesnaževalec, ki ima vpliv na okolje in živa bitja – od bakterij do sesalcev, med drugim tudi na ljudi, in bo preoblikovala celoten socialen ekosistem,« je dejal Franz Holker z Inštituta za varstvovode v Leibnizu in eden izmed avtorjev raziskave, objavljene v znanstveni reviji Science Advances.

V drugi polovici 20. stoletja se je količina zunanje osvetljave letno povečevala z rastjo od 3 do 6 odstotkov. Čeprav je prispevala k boljši produktivnosti in varnosti ljudi, je prinesla tudi slabosti: noči niso več dovolj temne. Polovica Evrope in četrtina Severne Amerike je spremenila svoje spalne cikle, avtorji raziskave pa so to opisali kot »izguba noči«.

Osvetljava na področjih, ki prej niso bila osvetljena ponoči, je vplivala predvsem na živali, ki oživijo ponoči. »Umetna svetloba vpliva na biotsko raznovrstnost, saj vpliva na vzorce razmnoževanja in selitev pri številnih vrstah (žuželkah, dvoživkah, ribah, ptičih, netopirjih in drugih),« je dodal Holker. Tudi ljudje se soočajo s številnimi težavami, zaradi spremenjenega ritma, ki nam ga narekujeta dan in noč. Težave se kažejo v porastu depresije, debelosti in sladkorne bolezni.

Varčne LED sijalke so zmanjšale porabo električne energije, vendar pa postajajo težava, saj zaradi »varčnosti« z njimi osvetljujemo tudi tista področja, ki so bila do zdaj ponoči neosvetljena, je pojasnil vodja raziskave Chris Kyba. »Osvetljujemo tudi tisto, kar do zdaj ni bilo osvetljeno. Recimo kolesarsko pot skozi park, avtocestni odsek itd.« je pojasnil. »S tem porabimo vso tisto energijo, ki smo jo privarčevali z nakupom varčnih LED sijalk. Enako je pri nakupu izredno varčnih avtomobilov. Ljudje, ki kupijo takšne avtomobile, se vozijo pogosteje in opravljajo daljše poti z njimi,« so še dodali raziskovalci.

Težava pri LED sijalkah je tudi v tem, da svetijo v modrem delu spektra. Njihova barvna temperatura je med 7000 in 10.000 kelvini. Morda svetloba pa je za nočne živali še bolj škodljiva kot rumena.