Ministrstvo je oceno škode, ki jo je prijavilo 36 oškodovancev, že posredovalo Upravi RS za zaščito in reševanje. Če bo vlada razglasila junijsko neurje s točo za naravno nesrečo in bo finančno ministrstvo zagotovilo sredstva za odpravo posledic škode, bo ministrstvo pripravilo program odprave posledic škode v gospodarstvu in pozvalo oškodovance, da predložijo dokazila. Oškodovanci prihajajo iz občin Črnomelj, Veržej, Ljutomer, Križevci, Beltinci, Apače, Ormož in Ivančna Gorica.

Med najbolj znanimi gospodarskimi "žrtvami" neurja so bila večja podjetja v črnomaljski poslovni coni, kjer imajo obrate družbe Akrapovič, Polycom in Livar.

Neurje z močnim dežjem, viharnimi sunki vetra in ponekod točo je prizadelo predvsem jugovzhodni in vzhodni del Slovenije, območje od Bele krajine prek Posavja, Kozjanskega in Podravja do Prlekije. Meteorna voda je takrat zalivala objekte, veter pa je odkrival strehe. Najhujše je bilo na območju Črnomlja, kjer je klestila toča velikosti teniške žogice.

Na črnomaljski občini, kjer so sredi junija začeli zbiranje vlog za prijavo škode na stavbah, so v predpisanem roku prejeli več kot 1500 vlog. Upoštevali bodo tudi zakasnele vloge in vse nemudoma začeli vnašati v spletno aplikacijo sistema za ocenjevanje škode Uprave RS za zaščito in reševanje. Črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič je povedala, da število vlog predstavlja tudi število poškodovanih objektov v občini.

Dozdajšnja ocena skupne škode v Občini Črnomelj sicer presega 20 milijonov evrov, njen končni znesek pa bo znan predvidoma konec julija.