Kot je povedal iranski okoljski minister, država trenutno porabi približno 100 odstotkov površinske vode, medtem ko svetovni standardi narekujejo, da ta številka ne sme biti višja od 40 odstotkov. "Prekomerna poraba vode, zlasti podzemne vode, je resna grožnja, ki ima velike posledice za družbo," je opozoril.

Če težav ne bodo odpravili in sprejeli nujno potrebnih ukrepov, bi lahko po njegovi oceni izgubili okoli 70 odstotkov obdelanih zemljišč, in sicer v največ 20 do 30 letih. Gre predvsem za zemljišča južno od Alborza in vzhodno od Zagrosa, gorskih območij na severu in zahodu Irana.

Država z 80 milijonov prebivalcev se ob tem že dlje časa sooča z hudimi ameriškimi in mednarodnimi sankcijami. Slednje, pa tudi napačne odločitve, so po besedah Kalantarija pripomogle, da so v preteklih desetletjih zanemarili skrb za okolje. "V bistvu smo mislili, da okolje ni tako pomembno," je dejal.

Največje napake so bile po njegovih besedah narejene v 80. letih prejšnjega stoletja, ko so gradili jezove tam, kjer jih ne bi smeli, tam, kjer bi jih morali, pa niso zgradili nobenega, je dejal. Stanje je po njegovih besedah poslabšala še visoka rast prebivalstva.

Izpostavil je tudi, da bi bil Iran tudi z najsodobnejšo tehnologijo lahko največ dvotretjinsko samozadosten, ko gre za oskrbo s hrano. Izpostavil je tudi problem smoga v mestih, ki je posledica pomakanje novih avtomobilov zaradi mednarodnih sankcij. Slednje namreč Irance spodbuja k uporabi domačih motorjev, ki ne upoštevajo sodobnih okoljskih standardov, je dejal.