Dobra novica je tudi podatek, da se je za okoli 7 odstotkov povečala uporaba toplotnih črpalk, skoraj enako se je povečal delež sevalnih panelov. K upadu uporabe drv kot primarnega sredstva za ogrevanje je pripomogel odlok o onesnaženosti zraka v mestnih občinah, ki spodbuja ukrepe za zmanjšanje emisij v zraku. Del gospodinjstev je kotle na trda goriva zamenjal zaradi subvencij in kreditov Eko sklada, namenjenih za rabo obnovljivih virov energije in sodobnejša ogrevala.  Del se jih je priklopil na daljinsko ogrevanje. Kljub strategiji, po kateri naj bi uporabo kurilnega olja v gospodinjstvih sčasoma popolnoma opustili, se število gospodinjstev s takšnim načinom ogrevanja v zadnjih dveh letih ni bistveno spremenilo.

Za skoraj četrtino vseh slovenskih gospodinjstev (23 odstotkov) predstavljajo drva glavni vir ogrevanja. Na drugem mestu je kurilno olje (19 odstotkov), sledi pa mu daljinska toplota (16 odstotkov). V raziskavi se pojavijo še zemeljski plin (9 odstotkov), toplotne črpalke (6 odstotkov) in električna energija (5 odstotkov). 9,6 odstotka  gospodinjstev se ogreva z drugimi viri energije.

Za več kot polovico vprašanih je centralno ogrevanje (kotel na kurilno olje ali na trdna goriva) še vedno glavni način gretja. Med lokalnimi načini ogrevanja prednjačijo kamini, peči in električni radiatorji.

K nižanju stroškov ogrevanja najbolj prispeva preudarno ravnanje v gospodinjstvih. Trenutno le dobra tretjina slovenskih gospodinjstev zavestno uporablja ukrepe, ki povečujejo energijsko učinkovitost. S preprostimi ukrepi, kot so pravilno prezračevanje ali izklop kuhalne plošče pred zaključkom kuhanja, lahko bistveno zmanjšamo rabo energije. Kdor si želi pri tem dodatno podporo, lahko uporabi »spletnega svetovalca« na spletni strani www.porabimanj.si ali se obrne na energijske svetovalce mreže ENSVET, ki delujejo pod okriljem Eko sklada. Njihovi nasveti so za občane brezplačni.