Največji porabnik energije, namenjene končni rabi, je bil lani promet, ta sektor je porabil 39 odstotkov od približno 206.000 TJ energije. Prometu je sledila predelovalna industrija z gradbeništvom (26 odstotkov), na gospodinjstva je odpadlo 23 odstotkov in na druge porabnike (druga raba) s kmetijstvom 12 odstotkov vse energije.

Gledano po virih se je lani najbolj povečala količina geotermalne in sončne termalne energije (za 12 odstotkov). Sledili so zemeljski plin (za sedem odstotkov), naftni proizvodi (za pet odstotkov), daljinska toplota (za tri odstotke), električna energija (za dva odstotka) ter obnovljivi viri v obliki lesa, bioplinov, biogoriv in odpadkov (za en odstotek). Medtem se je za devet odstotkov zmanjšala poraba trdnih goriv.

V Sloveniji smo lani 47 odstotkov končne energije porabili v obliki naftnih proizvodov. Drugi največji delež je bila električna energija (23 odstotkov), sledili so obnovljivi viri energije (13 odstotkov), zemeljski plin (12 odstotkov), toplota (štiri odstotke) in trdna goriva (en odstotek).

Gospodinjstva so lani porabila okoli 48.000 TJ energije (23 odstotkov skupne količine končne energije), kar je tri odstotke več kot leta 2015.

Najbolj se je povečala raba energije za ogrevanje prostorov, in sicer za okoli pet odstotkov. Električne energije za druge namene (razsvetljava in električni aparati) se je porabilo približno dva odstotka več, energije za ogrevanje sanitarne vode pa za blizu pol odstotka več. Za kuhanje je bilo porabljene približno toliko kot leto prej. Se je pa za okoli 29 odstotkov manj energije porabilo za hlajenje prostorov.

Gospodinjstva so največ energije porabila za ogrevanje prostorov, in sicer okoli 31.000 TJ oz. skoraj 65 odstotkov. Za ogrevanje sanitarne vode je bilo namenjenih nekaj manj kot 16 odstotkov, za razsvetljavo in električne naprave 15 odstotkov, za kuhanje okrog štiri odstotke, za hlajenje prostorov pa 0,4 odstotka vse energije.

Med porabljenimi energenti v gospodinjstvih so prevladovala lesna goriva. Delež lesnih goriv, kamor sodijo polena, lesni ostanki, sekanci, peleti in briketi, je namreč znašal okoli 42 odstotkov.

Sledila je raba elektrike (okoli 24 odstotkov), zemeljskega plina (10 odstotkov), ekstra lahkega kurilnega olja (okoli 10 odstotkov), daljinske toplote (nekaj več kot sedem odstotkov), medtem ko so gospodinjstva druge energente porabila v manjših deležih.