Inšpektorji za okolje Inšpektorata RS za okolje in prostor prioritetno obravnavajo zadeve v zvezi z neprevzeto odpadno embalažo. Pri izvajalcih javne službe se izvaja nadzor v zvezi z obveznostmi družb za ravnanje z odpadno embalažo, ki izhajajo iz veljavne zakonodaje in spremenjenih okoljevarstvenih dovoljenj, so za STA povedali na ministrstvu za okolje.

Pri koliko komunalnih podjetjih so inšpektorji v zadnjem mesecu opravili nadzor in ukrepali zoper družbe za ravnanje z odpadki, sicer ne morejo povedati, saj evidenc ne vodijo na tak način. "Potekajo ugotovitveni postopki," so dodali.

Agencija RS za okolje (Arso) je sicer junija spremenila okoljevarstvena dovoljenja petim od skupno šestih družb za ravnanje z odpadno embalažo. Na ministrstvu pojasnjujejo, da so po dosedanjih ugotovitvah problemi z neprevzeto odpadno embalažo najbolj izraziti v osrednji Sloveniji, kjer nastaja največ odpadne embalaže, za katero podjetja z manj kot 15 ton embalaže niso zavezana skleniti pogodb z družbami za ravnanje z odpadno embalažo.

"Kot ugotavljajo inšpektorji za okolje, predstavlja največji problem neprevzeta embalaža družbe za ravnanje z odpadno embalažo Interseroh," so dodali. Medtem so druge družbe že prej, dodatno pa po prejemu novih oziroma spremenjenih okoljevarstvenih dovoljenj, prevzemale vse količine, kot izhaja iz določenih deležev.

Inšpekcijski pregledi so bili opravljeni v vseh območnih enotah. V enotah Maribor in Murska Sobota "inšpektorji ne ugotavljajo zastojev pri prevzemanju in oddajanju komunalne embalaže". Inšpekcijski pregledi so bili opravljeni tudi v območnih enotah Nova Gorica, Kranj, Koper in drugih, kjer še potekajo ugotovitveni postopki, v območni enoti Celje pa komunalno odpadno embalažo termično obdelajo in nimajo težav.

"Pričakujemo, da se bodo kupi odpadne embalaže zmanjšali v drugi polovici leta, že v poletnih mesecih (julij do september)," so še zapisali.

Združenje centrov za ravnanje z odpadki Slovenije je danes napovedalo, da bo na ministrstvo oziroma ministrico za okolje naslovilo pismo, v katerem bodo zahtevali, da se z njihovih dvorišč nemudoma odstrani nakopičena odpadna embalaža. Kot so med drugim poudarili, jim zmanjkuje površin, na katerih bi lahko embalažo shranjevali na način, ki bi varoval pred izbruhi večjih požarov.

Kot so povedali, imajo v Ljubljani približno 2000 ton neprevzete odpadne embalaže, v Celju se je nakopičilo nekaj čez 1000 ton, na Koroškem nekaj 100 ton in v Pomurju okoli 500 ton odpadne embalaže.

Kot je poudaril predsednik združenja in prvi mož ljubljanske Snage Janko Kramžar, lahko odpadke odpravi država z interventnim odvozom, lahko pa za to pooblasti izvajalce javne službe, pri čemer jim mora zagotoviti tudi ustrezna sredstva. Tretja možnost je, da država uspe prisiliti družbe za ravnanje z odpadno embalažo, da to naredijo same. Zaenkrat kljub novoizdanim okoljevarstvenim soglasjem v centrih za ravnanje z odpadki ne opažajo napredka.