Kosti in ostanki hrane

Ostanki mesa sodijo med biološke odpadke, a le če je bilo meso obdelano (spečeno). Manjše kosti in manjše količine surovega mesa lahko odvržemo v zabojnik za biološke odpadke. Večje kosti in večje količine surovega mesa pa sodijo v zabojnik za mešane odpadke.

Meso, kosti, ribe, mlečni izdelki in drugi ostanki hrane ne sodijo na kompost. Njihov vonj lahko privabi miši, podgane in mrčes. V primeru, da v kompostnem kupu trohnenje preide v gnitje (premalo zračenja in preveč vode), bo neprijeten vonj izrazitejši od tistega kompostnika, kjer se predelujejo le vrtni odpadki in del kuhinjskih odpadkov.

Biorazgradljivi odpadki so sadni in zelenjavni odpadki, kavna usedlina, kavni filtri in čajne vrečke, ne tekoči ostanki hrane, jajčne lupine ter pokvarjeni prehrambni izdelki, papirnate brisače in robčki.

Krožniki za enkratno uporabo

Če smo med piknikom uporabili krožnike in kozarce za enkratno uporabo, moramo preveriti iz kakšnega materiala so narejeni. Če so narejeni iz plastike, potem sodijo v zabojnik za odpadno embalažo. Če so narejeni iz papirja, pa sodijo v zabojnik za preostanek odpadkov. S krožnikov in iz kozarcev moramo obrisati hrano in iztočiti pijačo, saj ta sodi v drug zabojnik. Skupaj s krožniki in kozarci iz papirja v zabojnik za preostanek odpadkov sodijo tudi umazani servieti.

Pločevinke sodijo v zabojnik za odpadno embalažo, a poskrbite prej, da iz njih iztočite tekočino, če jo je kaj ostalo. Pri tem velja tudi opozorilo, da cigaretnih ogorkov nikar ne mečite v prazno pločevinko. Cigarete namreč sodijo v zabojnik za preostanek odpadkov.

Pepel

Pri žaru po navadi uporabljamo lesno oglje, za katerim ostane pepel. Čeprav (ohlajen) pepel sodi v zabojnik za preostanek odpadkov, ga lahko uporabimo tudi kot gnojilo na vrtu. Lesni pepel vsebuje velike količine kalija, ki je za rastline zelo pomemben, saj vpliva na njihovo odpornost proti boleznim in škodljivcem ter na kakovost že nastalih cvetov in plodov. Če rastlini primanjkuje kalija, postanejo listi pegasti in nagubani, pridelek pa je manjši. Največ kalija vsebuje pepel iz bukovega lesa (30 odstotkov), najmanj ga je v pepelu iz oljčnega ali mešanega lesa (8 odstotkov). Največje porabnice kalija so kapusnice, korenovke in plodovke.

Pepel pred sajenjem in setvijo vrtnin potresemo po gredah. Ob setvi korenja potresemo pepel v brazdo, eno žličko pa ga dodamo v jamico ob sajenju gomoljne zelenjave.

 Pepel lahko odlagamo tudi na kompostni kup. Dobro se obnese tudi kot sredstvo proti polžem in ušem.