EU s prvo strategijo za boj proti plastičnim odpadkom

Evropska komisija je v torek razgrnila prvo evropsko strategijo za boj proti plastičnim odpadkom. Temeljni cilji so: zagotoviti, da bo do leta 2030 vsa plastična embalaža primerna za recikliranje ali ponovno uporabo, ter omejiti plastiko za enkratno uporabo, namerno uporabo mikroplastike in odpadke z ladij.

Evropejci na leto odvržejo 25 milijonov ton plastičnih odpadkov. Manj kot 30 odstotkov se jih reciklira, od tega velik delež v tretjih državah, kjer veljajo drugačni okoljski standardi.

Le pet odstotkov vrednosti plastične embalaže ostane v gospodarskem ciklu, preostalo se izgubi po zelo kratki prvi uporabi, kar stane letno med 70 in 107 milijard, so izračunali v komisiji.

Večina, okoli 70 odstotkov, plastike v Evropi se torej znajde na odlagališčih in v sežigalnicah, tudi zaradi težavnosti in velikih stroškov za recikliranje.

Z recikliranjem vseh plastičnih odpadkov na svetu bi lahko na leto prihranili 3,5 milijarde sodov nafte na leto. Recikliranje milijona ton plastike ima enak učinek kot umik milijona avtomobilov s cest, ponazarjajo stanje v komisiji.

Temeljni cilj nove strategije je zato zagotoviti, da bo do leta 2030 vsa plastična embalaža primerna za recikliranje ali za ponovno uporabo, in to na stroškovno učinkovit način.

V komisiji zatrjujejo, da ti cilji ne bodo škodili gospodarstvu, temveč da je to priložnost za velik plastični sektor v EU, ki zaposluje 1,5 milijona ljudi in je imel leta 2015 340 milijard evrov prometa.

Uresničevanje teh ciljev bo komisija podprla z dodatnimi sto milijoni evrov v okviru programa Obzorje za financiranje ukrepanja v skladu s cilji strategije. Doslej je v okviru tega programa za podobne cilje že namenila 250 milijonov evrov.

Drugi cilj je omejiti plastiko za enkratno uporabo. Najpogostejši primeri plastike za enkratno uporabo so cigaretni ogorki, plastenke, paličice za čiščenje ušes, vrečke, slamice, baloni ter plastični kozarci in jedilni pribor.

Plastika za enkratno uporabo predstavlja polovico odpadkov v morju ali na obali. Do leta 2050 naj bi bilo v oceanih več plastike kot rib, opozarjajo v komisiji.

Tretji ključni cilj strategije je prepovedati namerno uporabo mikroplastike - plastičnih delcev, manjših kot pet milimetrov, ki se znajdejo v okolju po namerni uporabi, na primer plastičnih mikrokroglic v kozmetiki, ali z razkrojem večjih kosov.

Komisija je že začela postopek za prepoved namerne uporabe mikroplastike v sklopu zakonodaje Reach. Glede ukrepanja proti mikroplastiki, ki se v okolju pojavi nenamerno, pa preučuje različne možnosti.

V sklopu teh prizadevanj namerava komisija tudi predlagati usklajena pravila za opredeljevanje in označevanje plastike, ki je biološko razgradljiva in primerna za kompostiranje. Začela pa je že ukrepati tudi za omejitev uporabe oksoplastike, torej plastike, ki je razgradljiva z oksidacijo.

Pomemben del strategije je zakonodajni predlog za zmanjšanje odpadkov z ladij. Namen prenovljene direktive o pristaniški sprejemni zmogljivosti je zagotoviti ustrezne zmogljivosti in njihovo uporabo v pristaniščih v EU, na primer obvezno ločeno zbiranje odpadkov z ladij.

Gre za mešanico spodbud in izvršilnih ukrepov, ki naj bi zagotovila, da se več odpadkov zbere na kopnem, zlasti smeti in odpadkov iz ribiškega sektorja, na primer odslužene ribiške opreme.

EU je sicer v preteklosti že ukrepala na tem področju, na primer z omejitvijo uporabe plastičnih vrečk. Decembra lani je tudi dosegla politični dogovor o cilju, da se do leta 2030 reciklira 55 odstotkov plastične embalaže.

Problem je v začetku leta na novo osvetlila Kitajska s prepovedjo uvoza plastičnih odpadkov, primernih za recikliranje. V letu 2016 je Kitajska po navedbah ameriške poslovne publikacije IndustryWeek uvozila 51 odstotkov globalnih plastičnih odpadkov, večinoma iz ZDA.

Na problem vse več plastičnih odpadkov je pred dnevi v Bruslju opozoril tudi evropski komisar za proračun Günther Oettinger, ki je ob tem izpostavil možnost, da bi davek na plastiko postal novi lastni vir unije za polnjenje evropskega proračuna.

Ta pobuda ni del današnje strategije. Ali bo komisija dejansko predlagala, da naj davek na plastiko postane novi finančni vir unije, bo verjetno jasno maja, ko bo predstavila predlog za novi večletni finančni okvir po letu 2020.

Javnomnenjska raziskava Eurobarometra o odnosu Evropejcev do okolja, objavljena septembra lani, kaže, da so tri četrtine Evropejcev zaskrbljene zaradi vpliva plastičnih proizvodov na njihovo zdravje. V Sloveniji je zaskrbljenih še več kot v povprečju v uniji, 82 odstotkov.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE