Energijsko ozaveščenih gospodinjstev je 77 odstotkov, kaže letošnja raziskava. Leta 2015 je bil delež energijsko ozaveščenih gospodinjstev 74-odstoten, energijsko neozaveščenih je 23 odstotkov. Delež skeptičnih se je povečal s 35 na 39 odstotkov, a se je delež pasivnih zmanjšal s 26 na 23 odstotkov. Aktivnih je približno enako, 38 odstotkov.

Pobudnik in vodilni partner Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije je Informa Echo, agencija za integrirano komuniciranje na področju učinkovite rabe energije, sopartnerji so Center za energetsko učinkovitost pri Inštitutu Jožef Stefan, Gradbeni inštitut ZRMK, Mediana in Statistični urad Republike Slovenije

Aktivni so najbolj ekološko ozaveščena skupina. Ni jim vseeno za ekologijo, vsakodnevno varčevanje z energijo jim je zelo pomembno. Med drugim zmanjšajo gretje, kadar je v stanovanju pretoplo, namesto nepotrebnega zračenja zapirajo ventile na radiatorjih, izklapljajo električne aparate, kadar jih ne uporabljajo, pokrivajo posodo med kuhanjem in ugašajo kuhalne plošče še pred koncem kuhanja. Največ aktivnih gospodinjstev je v osrednjeslovenski in gorenjski regiji. Zanje so značilni dohodki nad 2761 evri.

Skeptiki so dobro seznanjeni z okoljsko problematiko, delujejo pa ekološko po svojih najboljših močeh. Kljub temu menijo, da njihovo gospodinjstvo težko pripomore k bolj učinkoviti rabi energije in da je težje biti ekološki, če nimaš dovolj denarja. Strinjajo se, da je ekološka ozaveščenost tudi modni trend. Skeptikov je največ v podravski in jugovzhodni regiji. Dohodki gospodinjstev v tej skupini so od 691 do 1380 evrov.

Pasivni se ne vedejo najbolj varčno (npr. manj kot tretjina izklaplja električne aparate ob neuporabi). Takšnih je največ v Ljubljani. Nadpovprečno so v tej skupini zastopana gospodinjstva z eno samo osebo oz. z dvema otrokoma, mlajšima od 18 let, in dohodkom med 2071 in 2760 evri.

Ogrevanje, toplotna izolacija, elektrika

Gospodinjstva kot glavni vir za ogrevanje najpogosteje uporabljajo drva, takšnih je 23 odstotkov, osem odstotkov manj kot leta 2015. Sledita kurilno olje z 19 odstotki (18 odstotkov gospodinjstev leta 2015) in daljinska toplota, ki jo uporablja jo 16 odstotkov gospodinjstev, štiri odstotke več kot pred dvema letoma.

Največ slovenskih gospodinjstev ima v zimskem času oz. kurilni sezoni temperaturo v stanovanju podnevi nastavljeno na 19 do 22 stopinj Celzija. Temperatura v času kurilne sezone se najpogosteje giblje med 21 in 22 stopinjami Celzija. Tolikšno temperaturo ima 49 odstotkov gospodinjstev, pri čemer je zanimivo, da je njihov delež višji v enodružinskih hišah kot v etažnih stanovanjih. Zmanjšal se je delež gospodinjstev z dnevno temperaturo od 23 do 24 stopinj Celzija, in sicer s 25 na 20 odstotkov, medtem ko se je povečal delež gospodinjstev, ki prostore ogrevajo na 19 do 20 stopinj Celzija – s 16 na 20 odstotkov.

V primerjavi s preteklostjo se je povečalo število klimatskih naprav. Zdaj jo ima 32 odstotkov gospodinjstev, šest odstotkov več kot leta 2015. Njihovo število v večstanovanjskih stavbah je ostalo na enaki ravni (31 odstotkov), povečalo pa se je v enodružinskih hišah, in sicer s 23 na 33 odstotkov.

Od leta 2015 se je število izoliranih stanovanjskih enot povečalo za tri odstotke, pri večstanovanjskih stavbah je povečanje kar devetodstotno.

Obračunavanje elektrike po dejanski porabi se je povečalo za 16 odstotnih točk. Vpogled v trende, ki ga omogoča kontinuiteta raziskave REUS, kaže, da se od leta 2010 povečuje število energetsko učinkovitih gospodinjskih aparatov z izjemo kuhališč.

Raziskava je pokazala, da gospodinjstva najbolj zanimajo prav informacije, kako varčevati z električno energijo – takšnih je 81 odstotkov, medtem ko jih je bilo predlani 69 odstotkov. Informacije o prihrankih pri ogrevanju stanovanja ali hiše letos zanimajo 78 odstotkov (pred dvema letoma 61 odstotkov), 70 odstotkov jih je pozornih na informacije o nakupu energijsko varčnih aparatov (leta 2015 je bilo takih 54 odstotkov).

Glavni motiv za učinkovito rabo energije sicer ostajata prihranek denarja in varovanja okolja. Tako je odgovorilo 77 odstotkov v raziskavi sodelujočih gospodinjstev, kar je devet odstotkov več kot leta 2015.