V sistem kontrole ekološkega kmetovanja je bilo lani vključenih 3298 kmetijskih gospodarstev, od tega jih je 2537 že pridobilo status ekoloških, druga pa so bila še v postopku preusmeritve. Število prvih se je glede na leto 2013 povečalo za 14 odstotkov, število drugih pa se je zmanjšalo za sedem odstotkov.

Med ekološkimi rastlinskimi pridelki sta se lani glede na leto 2013 najizraziteje povečala pridelka silažne koruze, ki je narasel za 155,2 odstotka na 514,2 tone, in pšenice ter pir (za 114,1 odstotka na 1314,5 tone). Sledil jima je pridelek koruze za zrnje, ki se je povečal za 71,6 odstotka na 1005,5 tone.

Pridelek zelenjadnic se je povečal za 16,6 odstotka na 1437,7 tone; od tega se je pridelek jagod povečal za 76 odstotkov na 27 ton. Manj je bilo le ovsa (za 4,2 odstotka na 396,2 tone) in oljk (za 16,3 odstotka na 175,9 tone).

Masa mesa očiščenih trupov živali iz ekološke reje, ki so jih zaklali v ekoloških klavnicah, je bila lani za 12,9 odstotka večja kot leta 2013. Največji porast so zabeležili v kategoriji govedo, kjer se je povečala za 13,4 odstotka na 177,4 tone, pri drugih kategorijah pa so opazili zmanjšanje pridelave, najbolj izrazito pri kozah, za 92,3 odstotka na približno 100 kilogramov.

Prireja mleka je lani glede na leto prej narasla za 4,7 odstotka na 5400,7 tone.