Pogovarjali smo se z Danilom Jezerškom, lastnikom kmetije, ki jo prebivalci Poljanske doline in okolice poznajo po izdelkih iz jabolk.

Ne kaže, da bi imeli velik sadovnjak; kako to, da ste se začeli ukvarjati s predelavo sadja?

Imamo skoraj 80 hektarov zemlje. Z dopolnilno dejavnostjo se je družina – poleg žene je v delo vpeta še mama in sicer še majhni štirje otroci – začela ukvarjati pred desetimi leti. Ljudje so k nam na stiskanje vozili sadje. Pokazalo se je, da bi predelava sadja dopolnjevala dejavnost. Ukvarjanje s sadjem je kmetijo že preraslo.

Kaj pa proizvajate?

Največ sadja predelamo v sokove in kis, prodajamo tudi suho sadje in žgane pijače. Jabolčnega soka zdaj ustekleničimo že več kot 100.000 litrov na leto, jabolčnega kisa pa okoli 10.000 litrov. Lani, ko je bila izjemna letina in smo odkupili več kot 500 ton jabolk, hrušk, sliv in grozdja, ki so zrastli na travnikih v naši širši okolici, smo se na pobudo oblikovalcev odločili tudi za začetek proizvodnje jabolčnega vina.

Nova naložba? Kaj pa kriza?

Kriza je, a kljub temu. Pripravili smo 40.000 litrov surovine za ustekleničenje prvih 120.000 steklenic pijače. Vložili smo 60.000 evrov, kar je kar velik zalogaj. Večjemu strošku smo se izognili tako, da pijačo zorijo in polnijo drugod.

Z vašo blagovno znamko merite na kupce, ki prisegajo na naravno.

Tako je. Odkupujemo avtohtono travniško sadje od lastnikov iz Poljanske in Selške doline z okolico ter Idrijsko-Cerkljanskega hribovja. Kar ga za načrtovano proizvodnjo zmanjka, ga kupujemo, kjer ga dobimo. Tudi integriranega, vendar mora biti pri škropljenju pod strogim nadzorom.

Kaj pa kupci?

Prisotni smo predvsem na Primorskem, Gorenjskem, v Ljubljani in v obmejnem delu Furlanije. Največ prodamo restavracijam, hotelom in gostilnam, potrošniki pridejo tudi k nam domov, čedalje več jih naroča po telefonu, tako da imamo veliko dostave. Sodelovati smo začeli tudi s šolami.

Celoten intervju si lahko preberete v torkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.