Global G.A.P. je zasebni standard za certificiranje postopkov pridelave kmetijskih pridelkov, ki so ga razvili večji trgovski centri zaradi zahtev po oskrbi potrošnikov s kakovostno in zdravju prijazno hrano. Shema certificiranja po tem standardu je namenjena tako pridelovalcem, ki so vključeni v postopek certificiranja procesov integrirane pridelave, pridelovalcem in predelovalcem ekoloških pridelkov in živil ter pridelovalcem, ki pridelujejo na konvencionalen način, torej imajo lahko z njim označena živila še druge certifikate, denimo o integrirani, ekološki ali biodinamični pridelavi.

Standard služi pridelovalcem kot praktični priročnik za dobro kmetijsko prakso po vsem svetu in varovanje postopkov pridelave pred različnimi tveganji. Poleg varne in hrane so njegovi cilji zmanjšanje neugodnih vplivov kmetijstva na okolje, čim manjša poraba in vnos fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov), zagotavljanje odgovornega odnosa do živali in skrbi za zaposlene v procesu kmetijske pridelave.

Večina slovenskih kmetov, ki pridelujejo oz. redijo živali za trg, je vključena v integrirano pridelavo, zato je smiselno tudi vprašanje, kakšna je razlika med njo in pridelavo, ki poteka v skladu s standardom Global G.A.P. Bistvena razlika pri tem je, da mora pridelovalec v okviru standarda Global G.A.P na lastne stroške zagotoviti analizo na ostanke fitofarmacevtskih sredstev, analizo vode, če se ta uporablja za namakanje in čiščenje pridelka, ter zagotoviti ustrezne delovne razmere za zaposlene. Prav tako standard veliko pozornosti namenja analizi tveganja za nove površine ter oceni tveganja za higieno. V praksi pa pogoji, ki so opredeljeni tako v integrirani pridelavi kot v preostali splošni zakonodaji v Sloveniji, pravzaprav že izpolnjujejo zahteve standarda Global G.A.P, vsekakor pa njegova pridobitev slovenskim pridelovalcem omogoča lažji vstop na trge zunaj meja Slovenije in ima tudi promocijsko vrednost.

Osvežimo si še spomin na pomen drugih certifikatov, s katerimi so opremljeni kmetijski pridelki: certifikat o integrirani pridelavi, ekološki pridelavi in biodinamični pridelavi (njihove simbole prikazujemo na slikah). Če poenostavimo, je za konvencionalni način značilna uporaba mineralnih gnojil in registriranih zaščitnih sredstev, medtem ko je pri integriranem gnojenje z mineralnimi gnojili omejeno le na količino, izračunano na podlagi analize zemlje, strožje so tudi omejitve pri škropljenju s kemično sintetičnimi pesticidi, medtem ko pri ekološki pridelavi tako prvi kot drugi niso dovoljeni, uporabljajo pa se hlevski gnoj in naravna zaščitna sredstva za varstvo rastlin. Ekološka živila slovenskega izvora lahko prepoznate tudi po še enem znaku, Biodar,  ki ni certifikat, temveč kolektivna blagovna znamka Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije.

Biodinamična pridelava se uvršča med ekološke načine, vendar so njegovi standardi strožji. Gre za samozadosten proces pridelovanja hrane, ki temelji na zaključenem krogu znotraj kmetije, vključuje obvezno rejo živali, uporabo njihovega gnoja v obliki komposta, ter lokalne pridelovalne in distribucijske sisteme z uporabo domačih pasem in sort, kar naj bi prispevalo k ohranjanju okolja, biotske pestrosti in izboljševalo življenje kmetov. Mednarodno sprejete smernice, znane kot standardi zveze Demeter, poleg tega zahtevajo uporabo biodinamičnih pripravkov. Glavni so pet kompostnih (dodatki majhnih količin zdravilnih rastlin, ki pospešujejo proces kompostiranja) ter pripravka za krepitev vitalnosti zemlje in odpornosti rastlin. Poleg tega biodinamika dosega ravnovesje z upoštevanjem razmerij nebesnih teles do Zemlje, kakor jih je razlagal njen utemeljitelj dr. Rudolf Steiner in ki so povzeta v setvenem koledarju Marije Thun.

Poleg tega imamo v Sloveniji štiri sheme kakovosti, ki omogočajo zaščito kmetijskih pridelkov oziroma živil. Pogoji in zahteve vsake sheme kakovosti so jasno opredeljeni v evropski in nacionalni zakonodaji: gre za pridelke in izdelke z označbo porekla, geografsko označbo, zajamčeno tradicionalno posebnost in višjo kakovost. Več o njih lahko preberete na spletni strani Inštituta za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor.