Da je uporaba toplotnih črpalk za ogrevanje družinskih hiš in tudi etažnih stanovanj v večstanovanjskih stavbah majhna, v primerjavi z uporabo drugih energentov celo minimalna, potrjuje podatek iz omenjene raziskave, saj je le odstotek od 770 vprašanih potrdil, da izkoriščajo geotermalno energijo. Pod geotermalno energijo je pripravljavec raziskave agencija Informa Echo vključil vse vire energije iz okolja, ki jih za pretvorbo v toploto lahko izkoriščajo toplotne črpalke: energijo zraka, zemlje, kamnin in podtalnice. V raziskavi, ki so jo na terenu izvajali od 17. maja do 5. julija 2010, je sodelovalo 1009 anketirancev. Med lastniki družinskih hiš jih je le šest odstotkov odgovorilo, da je geotermalna energija lahko vir ogrevanja, še slabše ta vir ogrevanja poznajo etažni lastniki, le trije odstotki. Iz tega lahko sklepamo, da so v širši javnosti zelo malo znane tudi toplotne črpalke in njihovo delovanje. Nasprotno kar 52 odstotkov vprašanih ve, da iz geotermalne energije lahko proizvajamo elektriko, čeprav v kategorijo te energije nista bili vključeni energija vetra in hidro­energija. Kar 90 odstotkov jih ve, da elektriko lahko proizvajamo iz energije vetra, in le 78 odstotkov, da jo lahko tudi iz vode. Zanimivo, glede na to, da v Sloveniji največji delež tako imenovane zelene oziroma modre elektrike pridobimo v hidroelektrarnah.

Razmišljanje o naložbi, ne da bi poznali strošek

Od 770 vprašanih jih le dva odstotka za centralno ogrevanje hiše ali etažnega stanovanja uporablja toplotno črpalko zrak/voda, odstotek voda/voda, delež toplotnih črpalk zemlja/voda pa je tako majhen, da je v raziskavi zapisan z nič odstotki. Vsi podatki veljajo za enodružinske hiše, v večstanovanjskih pa glede na podatke iz raziskave teh naprav za ogrevanje ne uporabljajo. Osem odstotkov vseh vprašanih razmišlja, da bi svoje ogrevalne sisteme v prihodnjih dveh letih dopolnili oziroma posodobili, sedem odstotkov pa bi jih v celoti zamenjalo. V večstanovanjskih hišah o obojem razmišljajo štirje odstotki vprašanih iz skupnega vzorca.

Med tistimi, ki nameravajo zamenjati ogrevalni sistem ali mu le dodati novo napravo, naj bi se jih šest odstotkov odločilo za toplotno črpalko zrak/voda in po trije odstotki za naprave zemlja/voda in voda/voda. Vendar je presenetljiv drug podatek iz raziskave. Kar 26 odstotkov vprašanih, ki očitno še niso popolnoma odločeni, s čim naj bi dopolnili ali zamenjali ogrevalni sistem, jih namreč razmišlja o eni od vrst toplotnih črpalk, od tega jih je pet odstotkov omenjalo celo zelo redko uporabljane toplotne črpalke zrak/zrak.

Zanimivo je tudi, da skoraj polovica lastnikov družinskih hiš in etažnih lastnikov v večstanovanjskih stavbah še ne ve, s kak­šnimi stroški je povezana njihova namera. Skoraj tretjina jih domneva, da bo naložba vredna od 2500 do 5000 evrov, osem odstotkov jih meni, da manj kot 2500 evrov, skoraj četrtina pa, da bodo morali odšteti več kot 10.000 evrov. To so odgovori vseh, ki nameravajo posodabljati svoje ogrevalne sisteme, ne le tistih, ki razmišljajo o toplotni črpalki ali so se že odločili o tem.

Lastniki hiš pogosteje uporabljajo toplotne črpalke za ogrevanje vode v gospodinjstvu. Pozimi jo s sanitarnimi toplotnimi črpalkami zrak/voda greje 13 odstotkov, poleti pa 16 odstotkov od 135 vprašanih. Višji odstotek poleti najverjetneje pomeni, da del uporabnikov sanitarnih toplotnih črpalk pozimi vodo ogreva s kotlom za ogrevanje prostorov.