Kot je Geodetska uprava RS (Gurs) zapisala v ponedeljek objavljenem polletnem poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu, je bilo v polletju po začasnih podatkih sklenjenih okoli 17.200 kupoprodajnih poslov z nepremičninami v skupni vrednosti 1,07 milijarde evrov.

Vrednost prometa je sicer prvič po rekordnem drugem polletju 2007 milijardo evrov presegla že v drugem polletju 2016, ko je znašala 1,13 milijarde evrov, je bilo pa število poslov v prvem polletju letos rekordno od začetka sistematičnega spremljanja leta 2007.

K rasti števila transakcij z nepremičninami največ prispeva rast števila kupoprodajnih poslov s stanovanjskimi nepremičninami, ki je bilo prav tako rekordno. V prvem polletju je bilo s stanovanji sklenjenih 5885 poslov, kar je 10,5 odstotka več kot v drugem polletju lani in 8,7 odstotka več kot v prvem polletju lani. S hišami je bilo sklenjenih 2908 poslov, 9,5 odstotka več kot drugem polletju lani in 18,6 odstotka več kot v prvem polletju lani.

V primerjavi s prej rekordnim drugim polletjem 2007 je bilo število kupoprodaj stanovanj večje za štiri odstotke, število kupoprodaj hiš pa manjše za pet odstotkov.

Število poslov s stanovanjskimi nepremičninami je bilo v prvem polletju letos v primerjavi s prvim polletjem 2013, ko je doseglo dno, višje za 82 odstotkov, pri tem se je število kupoprodaj stanovanj povečalo za 90 odstotkov, hiš pa za 68 odstotkov.

Gonilo povpraševanja so po navedbah uprave še naprej ugodne gospodarske okoliščine in predvsem nizke obrestne mere, povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah pa narašča tako iz bivalnih kot iz naložbenih razlogov.

Večja vrednost poslov je tudi posledica večjega števila večjih poslov, ki so jih začeli sklepati poslovni subjekti oz. nepremičninski investitorji. Med temi so bile prodaje trgovskih centrov, poslovnih in industrijskih stavb, hotelov in garažnih hiš ter tudi gradbenih zemljišč in nedokončanih objektov iz propadlih projektov.

V prvem polletju 2015, ko so cene nepremičnin v povprečju dosegle dno, je bilo 27 milijonskih poslov (največji je bil prodaja poslovne zgradbe Slovenijalesa v Ljubljani za 18,8 milijona evrov), v drugem polletju 2016 že 67 (največji je bil prodaja trgovskega centra Tuš v Kopru za 55 milijonov evrov), v prvem polletju 2017 pa 49 (največji je bil prodaja nove poslovne stavbe v Ljubljani za 8,8 milijona evrov).

V prvem polletju so se zvišale tudi cene, ki po stagnaciji v drugi polovici leta 2015 kažejo stalen trend rasti.

Povprečna cena rabljenega stanovanja je v prvem polletju letos znašala 1580 evrov na kvadratni meter, kar je tri odstotke več kot v drugem polletju lani in za 10 odstotkov več kot v prvem polletju 2015, ko je bila najnižja.

Cene hiš od druge polovice leta 2014, ko so dosegle dno, kažejo trend rasti, ki se je po manjšem nihaju navzdol v drugi polovici leta 2016 opazno okrepil v letošnjem letu. Povprečna pogodbena cena hiše s pripadajočim zemljiščem je v prvem polletju letos znašala 119.000 evrov, kar je šest odstotkov manj kot v drugem polletju 2016 in 14 odstotkov več kot v drugem polletju 2014.

So pa cene stanovanjskih nepremičnin še precej pod rekordnimi pred krizo. Cene rabljenih stanovanj so bile v prvem polletju v povprečju za 14 odstotkov nižje kot v času cenovnega vrha leta 2008.

V Ljubljani se je povprečna cena rabljenega stanovanja glede na drugo polletje lani zvišala za 4,5 odstotka in z 2310 evri na kvadratni meter prvič od začetka spremljanja cen prehitela območje Obale brez Kopra, kjer je cena ostala enaka kot v drugem polletju lani, pri 2260 evrih. Cena v Ljubljani je za 15 odstotkov nad cenovnim dnom in za 14 odstotkov pod cenovnim vrhom.

V Kopru se je povprečna cena rabljenega stanovanja zvišala za devet odstotkov na 2070 evrov, v okolici Ljubljane za 3,4 odstotka na 1820 evrov, v Kranju za 5,6 odstotka na 1700 evrov, v Celju za 0,9 odstotka na 1150 evrov in v Mariboru za 1,8 odstotka na 1120 evrov.

Letos so ali bodo povsod po Sloveniji praktično pošle še zadnje zaloge dokončanih stanovanj iz nasedlih projektov, vključno z ljubljanskimi Celovškimi dvori in koprskim Nokturnom. V Ljubljani se je že začelo pospešeno graditi stanovanjske objekte za trg, med njimi Belle vie Tivoli, Zelene Jarše in Tribuna, v pripravi so tudi novi projekti, v gradnji ali rekonstrukciji je tudi vse več manjših večstanovanjskih objektov in hiš. V prvem polletju je bilo sicer število kupoprodaj novih stanovanj in hiš rekordno nizko.

Trg zemljišč za gradnjo stavb je z zamikom sledil cenam stanovanj in je naglo oživel v prvi polovici leta 2016. V prvem polletju letos je bilo poslov za 42 odstotkov več kot v času dna v prvem polletju 2015, še vedno pa za 37 odstotkov manj kot v prvem polletju 2008, ko se je že začela kriza nepremičninskega trga, gradbena ekspanzija pa je dosegla vrh.

Cene teh zemljišč so hkrati z oživitvijo trga močno poskočile. Povprečna cena se je v drugem polletju 2016 v primerjavi z drugim polletjem 2015 zvišala za več kot polovico (s 45 na 68 evrov na kvadratni meter), nato pa v prvem polletju letos ponovno padla (52 evrov na kvadratni meter).

Pri poslovnih nepremičninah je kljub nihanju po polletju razpoznaven trend rasti števila poslov. Oživitev tega trga je bila sprva nekoliko manj živahna kot pri stanovanjskih nepremičninah, v zadnjem letu pa se je število povečalo celo nekoliko bolj kot pri stanovanjih in hišah. Kljub temu pa do obrata cen pisarniških prostorov še ni prišlo. Gurs vzrok za to vidi predvsem v konkurenčni ponudbi najemnih prostorov.

Trgovanje s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči je manj podvrženo nepremičninskim ciklom, se je pa po oživitvi trga v letu 2014 tudi pri teh nepremičninah pokazal trend rasti števila poslov. V prvem polletju letos je sicer glede na sezonsko primerljivo prvo polletje 2016 število poslov s kmetijskimi zemljišči nekoliko upadlo, z gozdnimi zemljišči pa ostalo na približno enaki ravni. Cene kmetijskih zemljišč na ravni države kažejo trend zmerne rasti, cene gozdnih zemljišč pa stagnirajo.