Beseda mansarda, kakor pravimo stanovanju tik pod poševno streho, izhaja iz priimka francoskega arhitekta Françoisa Mansarta, ki je že v 17. stoletju načrtoval stavbe s strmim naklonom strehe, v katerih je bila podstreha izkoriščena. Ta izraz se je zato uveljavil za uporabljeni prostor neposredno pod poševno streho. Mansarda je poseben in unikaten prostor, ki omogoča razgiban interier, a osnovna izhodišča za opremljanje so podobna kot pri običajnih stanovanjih. Ker pa je vsaka mansarda drugačna, se ponuja veliko možnosti za zanimivo ureditev. Poševni strop lahko oteži zasnovo, lahko pa izzove domiselne rešitve.

Kar precejšen izziv je bila prenova mansarde v meščanskem bloku iz petdesetih let prejšnjega stoletja v Ljubljani, ki se je je lotila arhitektka Špela Kokalj. Opremo stanovanja v dveh etažah ji je namreč zaupala njena kolegica, prav tako arhitektka Saša Potočnik. Naročnica si je želela, da ima njeno malo stanovanje vse, kar imajo velika: veliko posteljo, udobno zofo, pralni in pomivalni stroj, dovolj shranjevalnih površin in prostorne stopnice, ki pa naj bodo hkrati dekorativni element.

Spodnji, bivalni del s kopalnico meri le 20 kvadratnih metrov, zato so izkoristili višino in na podestu, ki so ga uporabljali tudi v prejšnji zasnovi mansarde, pridobili še dodatnih deset kvadratnih metrov za spalni del. Prenovo so izvedli avgusta, ko je bila lastnica na dopustu. Vsa dela so, pravi arhitektka, potekala hitro in usklajeno, utečena ekipa mojstrov se je zvrstila v tridesetih dneh. V tem času so med drugim zamenjali inštalacije, vsa okna in prenovili tla do nosilne konstrukcije. Z obstoječih smrekovih tramov so odstranili vse nanose temnih barv in jih nato zaščitili z oljem. Za talno oblogo so izbrali beljen hrastov gotovi parket, iz masivnega hrastovega lesa, zaščitenega z matiranim oljem, so tudi stopnice.

»Na majhni kvadraturi so funkcije posamez­nih elementov opreme združene v različne programe. Stopnišče je hkrati vertikalna povezava med etažama in prostor za posedanje ter druženje. Kuhinjski elementi za ličnicami omaric skrivajo tako površine za kuhinjske potrebščine in živila kot shrambo za več­je stvari, na primer sesalnik, pralni stroj in likalno desko. Zofa je namenjena dnevnemu posedanju in večernemu poležavanju, nadomešča tudi dva stola ob jedilni mizi, lahko pa se spremeni v dodatno ležišče za dve osebi in shrambo za posteljnino,« pojasnjuje arhitektka in poudarja, da za majhna stanovanja veljajo principi združevanja funkcij.

Zanimiv detajl, ki ima svojo funkcijo, je prosojna ograja iz pletene vrvi, ki omogoča nemoten pretok zraka in pogledov v stanovanju, kar pripomore k občutku večje prostornosti. S strešnimi okni na različnih nivojih so po besedah arhitektke zagotovili učinkovito naravno zračenje in dobro naravno osvetlitev čez dan.

Za umetno osvetlitev so vgradili večinoma skrita ali stenska svetila. Obstoječo leseno strešno konstrukcijo so uporabili za montažo svetil, med povezovalnima elementoma pa se skriva svetlobni led trak, tako da je prostor osvetljen navzdol in navzgor.

Vsa oprema v stanovanju je vgrajena v stene, za katere so izbrali belo barvo. »Tako se čim več svetlobnih žarkov odbija po prostoru. Za kontrast je uporabljena črna barva na vodoravnih delovnih površinah pulta, ki se nadaljuje v kuhinjsko nišo,« še pojasnjuje arhitektka. Poleg belega in črnega odtenka, ki se ponovita tudi v kopalnici, je tu še naravni les na talni oblogi, vidnih tramovih in stopnicah. K vtisu prostornosti prav tako pripomorejo ogledala, ki so postavljena na obeh koncih osrednjega prostora, da ga navidezno podaljšajo in ustvarijo zrcalne ambiente.

Za podstrešna stanovanja velja, da imajo najlepši razgled v hiši. To zagotovo drži tudi za tokratno mansardo, ki je dobila delovno ime Stairway to heaven, a ne povsem brez razloga. Do nje namreč vodi kar 92 stopnic, po tem pa jih je še 13 do spalnega dela.